Hrana proti pozabljanju

Dobro počutje | sep. '20

Vsakomur se zgodi, da pozabi to ali ono, da spregleda nekoga, ki ga je poznal iz šolskih dni, in podobno. Toda ni vsako pozabljanje tisto, ki bi nas moralo skrbeti. Velikokrat namreč mešamo pozabljanje s površnostjo, ki je temeljni vzrok, da si nekoga ali nečesa niti ne zapomnimo, in potem se ga tudi ne moremo spomniti, mar ne? Skrb vzbujajoče stanje je takrat, ko se nečesa ne moremo spomniti, pa čeprav »vrtamo in vrtamo« po možganih.

Spomnim se, kako nam je na začetku študija profesor mikrobiologije dr. Aleksander Konjajev govoril o vlogi prehrane za naše telo in nas opozoril, naj bomo pozorni na pozabljanje, ker se tedaj »zagotovo nekaj dogaja z našim telesom«. Poudaril je, da moramo takoj ukrepati in popraviti poškodbe v možganih. Danes vem, da je imel prav, kajti možgani so najbolj zapleten organ, središče za mišljenje, govor, čustva in osrednje nadzorno središče telesa. Sposobni so opravljati več zapletenih nalog skupaj. Možgani so tudi največji porabniki hranil, lačni so noč in dan. Vsako sekundo morajo imeti na voljo vse snovi, potrebne za življenje: aminokisline, maščobe, vitamine, minerale in sladkorje. Če primanjkuje samo ena od teh snovi, se začnejo težave, najprej pozabljanje. Sledijo pa razdražljivost, nemir, motnje spanca, pomanjkanje zbranosti in podobno. Ker koncentracije posameznih snovi v možganih nihajo, nihajo tudi naše razpoloženje, volja do dela in aktivnosti sploh.