Novo poglavje pri oskrbovanju starejših

Dobro je vedeti | sep. '20

ZDUSOVE STRANI

Zveza društev upokojencev Slovenije je na novinarski konferenci predstavila publikacijo z naslovom Organizirane oblike zagotavljanja kakovostne starosti, oblike dejavnosti, bivanja, oskrbe in nege v tretjem življenjskem obdobju.

Predsednik Zdusa Janez Sušnik je dejal, da je v brošuri zajeto vse, kar Zdus kot najštevilčnejša civilno-družbena organizacija pri nas počne in čemu vse lahko člani namenjajo svoje prostočasne dejavnosti. Opisane so še različne oblike bivanja, oskrbe in nege v tretjem življenjskem obdobju. V brošuri (na voljo je v elektronski obliki na spletni strani Zdusa) je objavljen Memorandum 2018, ki opisuje vizijo uspešne razvojne politike in strategije upravljanja dolgožive družbe. Opisan je širok spekter programov rekreativne, športne in kulturne dejavnosti, ki potekajo v društvih upokojencev. Poudarjene so dejavnosti medgeneracijskega povezovanja, sodelovanja in solidarnosti, pri čemer vsekakor izstopa Program starejši za starejše. Velik del vsebine je namenjen problematiki bivanja starejših, zlasti prilagojenim oblikam načinov nastanitev ter bivalni infrastrukturi za starejše. Prav tako so snovalci brošure osvetlili vse potrebe starejših ljudi – tako v priporočenem načinu življenja v domačem okolju kot tudi v vseh drugih oblikah organiziranega preživljanja zadnjega življenjskega obdobja ob ustrezni socialni in zdravstveni podpori. Za zagotavljanje kakovostnih oblik bivanja v starosti je Zdus pripravil predloge (tako za takojšnje ukrepanje kot dolgoročne rešitve), s katerimi bo vsem ljudem – ne glede na starost, življenjski standard in zdravstveno stanje – zagotovljeno urejeno okolje brez ovir pri gibanju, ustrezno opremljeni bivalni prostori z vsemi premičnimi in nepremičnimi elementi, ki omogočajo aktivno življenje in potrebno nego ter zdravstveno oskrbo.

Bo zakon res ustrezen?

Na predstavitvi sta sodelovala tudi dr. Tomaž Gantar, minister za zdravje, in mag. Cveto Uršič, državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki pa sta novinarjem odgovarjala zlasti na vprašanja o pripravah zakona o dolgotrajni oskrbi (predlog zakona sta obe ministrstvi nekaj dni kasneje podrobneje predstavili in dali v javno razpravo). Tomaž Gantar je poudaril osnovni cilj zakona, in sicer da bi bile vse osnovne storitve, vključno z zdravstvenimi, dostopne vsem brez dodatnega plačila. Seveda pa bo treba najti še manjkajoča sredstva, zato je že pozval ministrstvo za finance, naj letos iz državnega proračuna za zdravstvo zagotovi vsaj 222,6 milijona evrov. Dejal je še, da je pripravljen aneks k splošnemu dogovoru za letošnje leto, v katerem med drugim dvigujejo kadrovske normative za zdravstveno nego v domovih za starejše. Pri tem pa je opozoril, da mora Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije najprej zagotoviti dodatna sredstva. Ob tem je mag. Cveto Uršič opozoril, da bo v vsakem primeru težko najti dodatne kadre. Pojasnil je, da bodo ustrezne profile iskali tudi med upokojenci, študenti in prek javnih del. Opozoril je tudi na težavo pri financiranju osebne varovalne opreme v domovih, ki jo bodo težko zagotavljali iz lastnih sredstev, zato skupaj z ministrstvom za zdravje iščejo možnost financiranja iz evropskih sredstev. V načrtu imajo tudi gradnjo novih domov za starejše, obstaja tudi možnost sofinanciranja prenove domov. Za hrastniški dom, kjer so v preteklih tednih imeli večji izbruh covida-19, pa je dejal, da tehtajo možnost obnove doma kot tudi možnost gradnje povsem novega objekta. Predsednik Zdusa Janez Sušnik je dejal, da bodo k predlogu zakona dali svoje pripombe. Nato pa bodo sodelovali z ministrstvom za zdravje, da bodo njihove pripombe tudi upoštevali.

Kje smo po epidemiji?

Vlada je sprostila nekatere ukrepe, sprostila je omejitve do določene meje, nismo pa zaživeli v normalnem tempu, kot smo bili navajeni pred 12. marcem 2020. Kje smo danes?

Včasih imamo občutek, da je izobraževanje namenjeno temu, da se nekaj naučimo, da bomo nekaj znali in da se seznanjamo z vsemi novostmi, za katere mislimo, da jih potrebujemo. Pa ne za svoje življenje, ampak za svoje dobro počutje, počutje naših domačih, včasih pa tudi za širšo družino ali poznanstvo. V zadnjih mesecih nas učijo, kaj je virus, dajejo nam nasvete, kako naj naj zavarujemo pred njim, kako naj bomo previdni. Izobražujejo nas, s kom naj se družimo, koga naj se izogibamo, dajejo nam nasvete, kako ostati zdrav. Vsemu temu bi lahko rekli izobraževanje za našo varnost. A pojavi se problem: naenkrat smo bili podučeni, kako naj se varujemo na vsaj šest načinov. In zdaj smo postavljeni pred dejstvo, da naj verjamemo strokovnjakom zdravstvene stroke, ki pa si v svojih razlagah in priporočilih niso edini. Postavljeni smo pred dejstvo, da se moramo zaščititi, vemo sicer pred kom, ne vemo pa na kakšen način. Z masko, brez maske, z razdaljo, z zapiranjem v domače okolje hiše in vrta in čim manj med ljudi? Ali se lahko po dolgih mesecih srečamo s prijatelji, z njimi poklepetamo in popijemo kavo, gremo na izlet le po Sloveniji ali lahko tudi na daljša potovanja ipd.?

Gledamo pa v prihodnost, ki ni rožnata, sodeč po zadnjih novicah iz vladnih krogov. Kot predsednik Komisije za izobraževanje in informatiko (IPI) sem se udeležil sestankov civilne iniciative v Ljubljani, ki želi postaviti Platformo državljanske demokracije. Zdus je velika nevladna organizacija, smo tudi članica mreže nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo NVO-VID. Kot predstavnik Zdusa sem vseh 30 članic NVO-VID povabil tudi na Forum Slovenske digitalne koalicije, kjer zveza tudi sodeluje.

Podpiramo tudi novost na področju informacijsko-komunikacijske tehnologije, ki jo je pripravila ena od članic, tj. Založba Beletrina. V sodelovanju z Nacionalnim svetom invalidskih organizacij Slovenije si namreč prizadeva zagotoviti enak dostop do spletišč vsem ljudem. V septembru se izteče zakonski rok, do katerega morajo biti spletna mesta organov javnega sektorja ustrezno prilagojena in dostopna vsem, zlasti pa ljudem z različnimi oblikami invalidnosti in starejši populaciji.

 Več zlorab starejših med pandemijo

Zloraba, nasilje in zanemarjanje starejših ljudi vsako leto prizadene četrtino starejših Evropejcev, zlasti tistih, ki potrebujejo zahtevnejšo oskrbo, poroča Svetovna zdravstvena organizacija. Zloraba starejših je žal še vedno močno spregledana oblika kršitev človekovih pravic, ki pa je bila med krizo covida-19 še bolj opazna, opozarjajo v evropski platformi AGE.

Predsodki, stereotipi in diskriminatorne prakse do starejših so globoko zakoreninjeni v naši družbi. Kažejo se v negativnih in ponižujočih pogledih na starejše osebe, ki so razširjeni v medijih. Številne prakse v pandemiji lahko označimo tudi kot zlorabe: zavrnitev hospitalizacije starejših in njihovo zapostavljanje pri dostopu do oskrbe sta najbolj očitni kršitvi človekovih pravic starejših. »Jezik, ki smo ga slišali, in prakse, ki smo jih opazili med krizo, so tragične in nazorno opominjajo, da je staromrzništvo v naših družbah strukturno,« je dejala Anne-Sophie Parent, generalna sekretarka AGE Platform Europe. »Da bi odpravili zlorabe starejših, ni treba narediti nič drugega kot odpraviti staromrzništvo kot strukturni dejavnik diskriminacije in stereotipizacije.«

 Nekatere države poročajo o izjemnem povečanju zlorab med pandemijo, celo do 37 odstotkov. Starejše žrtve različnih zlorab so že do zdaj težje dostopale do pomoči. V izolaciji se zlorabe še pogosteje dogajajo in starejši ljudje še težje poiščejo pomoč. Zato v AGE poudarjajo, da nujno potrebujemo javne politike za obravnavo zlorab starejših ljudi in zagotavljanje posebne podpore žrtvam.

Evropska unija bi morala podpreti države članice pri njihovih prizadevanjih za boj proti zlorabam starejših. Direktiva EU o pravicah žrtev od leta 2012 sicer zavezuje države članice, da izboljšajo podporo in zaščito, ki je na voljo žrtvam. Evropska komisija mora zagotoviti, da bodo v prihodnji strategiji za pravice žrtev za obdobje od 2020 do 2024 potrebe starejših ljudi ustrezno upoštevane,« je zaključila Anne-Sophie Parent.

 Besedilo in fotografija: Toni Krčan


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media