Storitve res po željah uporabnika?

sep. '20

Najnovejši predlog zakona o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, ki sta ga pripravila ministrstvo za zdravje ter ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, predvideva povezovanje storitev socialnega varstva, zdravstva in dolgotrajne oskrbe v celovit sistem, znotraj katerega bo uporabnik lahko izbiral storitve po svojih potrebah, ne glede na to, ali živi na svojem domu ali v instituciji.

Zadnji različici predloga so dodali nekaj novih rešitev, obenem pa upoštevali tudi ugotovitve iz pilotnih projektov, ki so se izkazale za učinkovite. Tako ostajajo enotne vstopne točke na območnih enotah zavoda za zdravstveno zavarovanje, kjer uporabnik »vstopi« v sistem. Upravičenost do pravic dolgotrajne oskrbe bo ugotavljal strokovni delavec na uporabnikovem domu in ga uvrstil v eno izmed petih kategorij. Uporabnik bo imel možnost izbrati storitve, ki jih bo potreboval, pri čemer naj bi bil tisti, ki živi na svojem domu, deležen širšega spektra zdravstvenih pravic iz javnih sredstev kot do zdaj. Lahko se bo odločil tudi za denarni prejemek, s katerim si bo sam plačal storitve, ali pa bo ta denar dobil oskrbovalec družinskega člana (nadomestilo za izpadli dohodek v višini minimalne plače).

Predlog uvaja tri tipe domov za starejše občane: bivalni dom (manjši), kjer lahko stanovalec dobi storitve socialne oskrbe, oskrbovalni dom za tiste, ki potrebujejo občasno zdravstveno oskrbo, in negovalni dom za tiste, ki potrebujejo zahtevnejšo zdravstveno obravnavo. Še ena izmed novosti je znižanje stroškov domske oskrbe, saj bodo storitve, kot so pomoč pri umivanju, oblačenju, hranjenju ali priprava in dajanje zdravil, financirane iz javnih sredstev. Stanovalec bi moral plačati le strošek nastanitve in prehrane, kot jih plačuje tudi v domačem okolju. Predlog uvaja tudi nov sklop storitev za ohranjanje samostojnosti in preprečevanje poslabšanja stanja, s čimer se poveča tudi kakovost življenja (fizioterapija, delovna terapija …), ki bodo prav tako financirane iz obveznega zavarovanja.

Za izvajanje dolgotrajne oskrbe bo država iz javnih sredstev zagotovila dobrih 305 milijonov evrov, manjkajočih skoraj 336 milijonov evrov pa naj bi prispevali davkoplačevalci z novo prispevno stopnjo za obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo. Znašala bi 1,47 odstotka, pri čemer bi se za 0,4 odstotne točke znižala prispevna stopnja za obvezno zdravstveno zavarovanje. Zaposleni s povprečno plačo in njegov delodajalec bi tako na mesec prispevala vsak po 21 evrov, pri minimalni plači bi bil znesek za vsakega 11 evrov, za upokojence pa bi 7 evrov prispeval Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Predlog je trenutno v javni razpravi, zato bomo podrobneje o vsebini zakona pisali v prihodnjih številkah.

Anita Žmahar. 


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media