Bogastvo kulture in arhitekture

Prosti čas | okt. '20

Izrael, ki so ga za državo uradno razglasili maja leta 1948, leži v vzhodnem delu Sredozemskega morja. Meri okoli 20.770 kvadratnih kilometrov in ima približno 8 milijonov prebivalcev. Vmes je precej razdrobljeno palestinsko ozemlje.

Večina ozemlja na jugu je kamnita puščava, na severu pa so hribovita gorska območja. Tam, kjer je mogoče umetno namakanje, so čudovita rodovitna polja prekrita s plastiko. Tako vse leto ustvarjajo dobre pogoje za rastlinstvo. Skoraj v celoti so samooskrbni. Pridelujejo zelenjavo, sadje, še posebej datlje, agrume. Namakalni sistemi so speljani iz reke Jordan, ki teče po tektonski prelomnici. A prav zaradi vode so že od leta 1948 v vojnem stanju s sosednjimi državami.

Izrael je zelo razvit. Na primer Tel Aviv je sodobno mesto z visokimi stolpnicami, sodobno infrastrukturo, urejenim prometom in modernim letališčem. Več kot 90 odstotkov gospodinjstev uporablja sončno energijo za segrevanje vode. Tudi avtoceste so osvetljene, napisi na kažipotih pa so v treh jezikih: hebrejščini, arabščini in angleščini. V neposredni bližini je staro mesto Jaffa, ki se je zaradi ugodnih podnebnih razmer razvilo v sodobno turistično mesto.

Pravo nasprotje je Palestina. Je manj razvita, a ljudje so zelo prijazni. Mejo med Izraelom in Palestino strogo nadzorujejo oboroženi vojaki, ki so prisotni povsod, tudi v nacionalnih parkih. Po končani osnovni šoli fantje služijo obvezen vojaški rok tri leta, dekleta pa dve leti, za ortodoksne jude pa ni obvezen. Mimogrede, izobraževalni sistem v Izraelu je med najboljšimi na svetu. Več kot 20 odstotkov Izraelcev ima fakultetno izobrazbo.

Verski turizem

V Izraelu so se Judi z vsega sveta naselili leta 1950. Ortodoksne jude prepoznaš že na daleč. Moški imajo črna oblačila, brade in dolge kodre ob ušesih. Vse dni preživijo v sinagogah, kjer berejo toro, se izobražujejo in se pripravljajo na življenje po smrti. Ženske doma same skrbijo za vse. Otrok imajo toliko, kolikor jih da bog. Ni redkost, da ima 32-letna ženska na primer 12 otrok. Rod se nadaljuje po ženski liniji. Poročajo se le med sabo. Zelo spoštujejo verske predpise, zato ob sobotah ne uporabljajo elektrike, avtomobila niti ognja in tudi nič ne delajo. V petek ob 14. uri se vse zapre. Pripravljajo se namreč za najsvetejši dan – šabat, judovsko soboto. Takrat je povsod tišina, nič se ne dogaja.

Sicer pa so Izraelci zelo gostoljubni ljudje. To je edina država na svetu, ki ima kar 70 imen za ljubezen in hrepenenje. Zelo glasno govorijo, moški se prijateljsko objemajo, žensk pa pri tem ne vključujejo. Bogato obložene mize so način življenja. Tipična jed je na primer riba svetega Petra (vrsta postrvi iz Galilejskega jezera). Pri vsakem obroku postrežejo tudi s svežo solato in veliko različne zelenjave, seveda tudi s slaščicami. Imajo zelo bogato založene tržnice. So dobri športniki, košarkarski klub Maccabi Tel Aviv je na primer večkratni zmagovalec Evrolige. Pa tudi prepevajo radi. Njihova denarna enota je šekel, a v trgovinah so cene tudi v ameriških dolarjih.

Razvija se verski turizem. Betlehem je najsvetejši krščanski kraj, kjer naj bi se rodil, živel in deloval Jezus Kristus. Zato sta tam cerkev Jezusovega rojstva in rojstna votlina. Tu živijo le Palestinci. 

Glavno in največje mesto je Jeruzalem. Vzhodni del Jeruzalema je glavna ovira za nadaljevanje mirovnih procesov med uradnim Izraelom in predstavniki palestinske oblasti. Razen Amerike do danes ni še nihče priznal palestinskega ozemlja kot teritorij Izraela. Jeruzalem je razdeljen na četrti judov, kristjanov in muslimanov. Obdan je z obzidjem, ki je visoko 12 metrov, ima šest vrat, dolgo pa je štiri kilometre. Nad mestom je Oljska gora z judovskim pokopališčem. Od tam se vidi tudi zlata kupola.

V Jeruzalemu so številne cerkve, med katerimi je znana krščanska cerkev Božjega groba. Islamisti imajo mošejo Al Aksa. Posebne pozornosti je vreden ogled judovskega zidu žalovanja. Je edini ostanek Salamonovega svetišča. Do njega je mogoče priti le čez natančno vojaško kontrolo, a ločeno po spolu. Ateisti pa lahko pridejo po lesenem mostu le dve uri na dan. Povsod v zidnih razpokah in na tleh so listki z željami vernikov. Judje so prepričani, da je nekje v tem zidu še vedno bog, ki jim bo uresničil želje.

Mrtvo in Rdeče morje

Za turiste je nekaj posebnega Mrtvo morje, ki ima 30-odstotno slanost, zato je zelo gosto in onemogoča življenje v njem. Tu se razvija zlasti zdraviliški turizem (blato, sol, mila, kreme …). Zdravilni učinki so predvsem za zdravljenje luskavice in artritisa. Pravijo pa, da naj bi to morje že čez dvajset let izginilo …

Na skrajnem jugu države pa je Rdeče morje, kjer je turistično zelo razvit Eliat. Morje je toplo, še decembra je vse zeleno, občudovanja vredni so dolgi drevoredi palm in veliko rož.

Zanimiv je obisk Masade, hebrejske utrdbe, ki je arheološki nacionalni park na višini 1200 metrov. Po padcu Jeruzalema se je tu naselila sekta Zelotov, a so raje izbrali skupinski samomor kot rimsko maščevanje. Z vrha je lep razgled na okoliško pokrajino ob Galilejskem jezeru. V bližini je nacionalni arheološki park Qurman, znan po mrtvomorskih rokopisih. Ob sveti reki Jordan je park Jardenit (The Baptismal site on Jordan River), kamor se verniki od vsepovsod pridejo ponovno krstit. 

Socialistični aktivisti so na tem območju ustanavljali kibuce. Eden izmed njih je ob Galilejskem jezeru pod Golansko planoto. Sestavljen je iz lepo urejenih hišic, jedilnica pa je skupna. Turiste po njem popeljejo s turističnim vlakcem. Vse je čisto, vzdrževano. V njem je tudi otroški vrtec in prav zanimivo je bilo videti, kako so v vozičku peljali na sprehod malčke, v drugem enakem vozičku pa mlade kužke. Na pobočju Golanske planote imajo prebivalci kibuca svoje vinograde. Na vrhu je spominski vojaški park, z vrha pa pogled na Sirijo. Park je obdan z žično ograjo, da ne bi kdo stopil na minsko polje.

Besedilo in fotografije: Zlata Škufca Vidovič