Pisanje z roko je dobro 'razgibavanje'
Na eni od uric pisanja z roko ...
V dobi digitalizacije pisanje z roko izginja, nadomešča ga tipkanje, večinoma na računalniku in telefonu. Poslanstvo Društva Radi pišemo z roko je ozaveščati o pomenu pisanja z roko.
Razvoj informacijske tehnologije in prevladujoča uporaba računalnika v pisnem komuniciranju je privedla do zmanjšanja motoričnih spretnosti, ki jih razvijamo s pisanjem z roko. Napisati eno stran z roko predstavlja pravi fizični napor. Tudi veliko večino osebnih sporočil, kot so čestitke za rojstni dan, zahvale ali pohvale, izrazi sožalja, že kar natipkane pošiljamo oziroma prejemamo po elektronski pošti. Učitelji opažajo, mladi pa tudi priznavajo, da če že pišejo z roko, so njihove kretnje toge in pogosto že kar nerodne.
Nevrologi, psihologi, pedagogi pa opozarjajo na potrebo po ohranjanju pisanja z roko, saj le-to zagotavlja boljši spomin, dolgotrajnejšo pozornost, celovitejše delovanje možganov ter izboljšanje finih motoričnih spretnosti.
»Nihče na svetu nima take pisave kot vi. Pisanje z roko je izvirna in neponovljiva fina motorična spretnost. Vzdržujemo jo z vajo oziroma tako, da pišemo. Povezano je z našim živčnim in mišičnim sistemom. Pri pisanju z roko je angažiran drugi del možganov kot pri tipkanju na tipkovnici,« razlaga mag. Marijana Jazbec, grafologinja in forenzična preiskovalka pisav, predsednica Društva Radi pišemo z roko, ustanovljenega leta 2017 v Ljubljani.
Ko možgani delujejo celoviteje
»Pisanje z roko je pomembno, ker pozitivno vpliva na sposobnost koncentracije, razvija psihomotorične sposobnosti, uri možgane v povezovanju občutkov, nadzora gibov in razmišljanja. Je pomembno orodje za kognitivni razvoj, večja aktivacija v obeh možganskih poloblah pomaga zbistriti misli in izboljšati spomin. To je dobra miselna vadba, omogoča boljšo osredotočenost na vsebino in bogati pisno komuniciranje,« še razloži sogovornica. Zato v društvu v mesecu januarju prirejajo teden pisanja z roko. Letos je sodelovalo več kot 48.000 učencev, dijakov in učiteljev, sodelovali so tudi obiskovalci knjižnic, udeleženci programov za odrasle in stanovalci domov za starejše. Osrednja tema je bila V naši družini radi pišemo z roko. Mladi so zbirali rokopise več generacij v družini, v šolah so organizirali razstave in predavanja, pomembne javne osebnosti pa so vabili, naj z roko napišejo lepo misel. »Vsako leto izmed znanih osebnosti izberemo tudi tri ambasadorje, ki s svojim rokopisom spodbujajo pisanje z roko. Med ambasadorji so že igralka Polona Juh, vremenoslovec Andrej Velkavrh, bivša varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, Uršula Cetinski, direktorica Cankarjevega doma, pa nekdanji kreativni direktor agencije Pristop Aljoša Bagola, smučarka Ilka Štuhec in pevka Nuška Drašček,« je še dejala predsednica društva.
Starejši s pisanjem z roko ohranjajo možgane v boljši formi. Zato člani društva vse leto v domovih za starejše organizirajo urice pisanja za starejše. Dvakrat mesečno ponavljajo pisanje pisanih črk, pišejo pesmi in jih potem zapojejo, računajo, dopolnjujejo besede in misli, obujajo spomine in jih zapišejo. Te urice starejšim sprožajo prijetne občutke ob druženju in jih dodatno spodbujajo k razmišljanju.
V okviru društva deluje tudi grafološka sekcija, kjer tisti, ki jih zanima grafologija, analizirajo različne pisave in jih povezujejo z osebnostnimi lastnostmi piscev. Člani sekcije trenutno delajo grafološki slovar, v katerem bodo s pomočjo rokopisov pojasnjevali posamezne osebnostne lastnosti, na primer trmo in občutljivost. V kaligrafski sekciji pa se združujejo ljudje, ki imajo radi lepopisje. Dvakrat na leto izdajajo časopis Radi pišemo z roko, kjer seveda obravnavajo teme pisanja z roko.
