Učiteljica, ki živi svoje poslanstvo

Zgodbe | okt. '20

Vida Bogataj. Foto: J. D.

Že kot otrok je Vida Bogataj govorila, da bo učila. Postala je profesorica nemščine in srbohrvaščine, kasneje je bila tudi na kadrovskih in vodstvenih položajih, vendar svojega poslanstva, tj. predajanja znanja mlajšim in uka željnim ljudem, ni nikoli opustila. Tudi po upokojitvi je ostala aktivna, več let je poučevala nemščino na univerzi za tretje življenjsko obdobje, še vedno pa jo poučuje v enem od dnevnih centrov. Ves čas je prevzemala tudi organizacijsko-vodstvene naloge. Zadnjih deset let je bila predana predsednica Društva upokojenih pedagoških delavcev Slovenije (DUPDS), v njem pa dela že od začetka, saj je bila pred skoraj tridesetimi leti med pobudnicami združevanja upokojenih pedagogov. 

Njen prvi spomin na šolo je s Primorskega. Zaradi vojne sta se z mamo iz Ljubljane preselili v mamin rojstni kraj Knežak pri Ilirski Bistrici, tu je obiskovala prvi in drugi razred osnovne šole. Po vojni se je vrnila v Ljubljano, kjer je zaključila osnovno šolo in gimnazijo ter se potem vpisala na filozofsko fakulteto na oddelek za germanistiko in slavistiko. Njeno prvo delovno mesto učiteljice je bilo v osnovni šoli, čeprav je kasneje poučevala na srednjih šolah. Hvaležna je, da je bila ravnateljica v njeni prvi službi stroga in zelo dosledna, od učiteljev je zahtevala, da so dobro pripravljeni na učno uro. Tudi Vidi so od nekdaj všeč red, disciplina in delavnost. Pravi, da se je najlepše počutila v kadetnici, ko je poučevala prihodnje policiste, in potem v vodstvu šole. Kasneje je predavala na višji tehnični šoli, to je bilo v času, ko je železnica uvajala električne vlake in je bilo treba primerno usposobiti strokovnjake v ljubljanski šoli kot edinem tovrstnem zavodu za celotno področje jugoslovanskih železnic. Vida se je namreč pri železnicah zaposlila kot direktorica Železniškega šolskega centra. Tam je skrbela za mnoga izobraževanja delavcev, kasneje pa je opravljala tudi kadrovske in razvojne naloge in se tam tudi upokojila. Izobraževala se je tudi sama in kot prvi pedagog obiskovala in zaključila še poslovno šolo na Bledu.

Predana delu

Vendar življenje do nje ni bilo vedno prijazno. Pri štirinajstih je izgubila očeta in niti sama ne ve, kako je mama sama zmogla poskrbeti zanjo in njeno starejšo sestro, saj je bilo po vojni zelo težko življenje. »Mama je bila močna in odločna ženska, mislim da sem ji precej podobna,« pove. Z možem Slavkom sta se poznala od osnovne šole, ko sta zaključila vsak svoj študij, sta se poročila. Žal je družino kmalu obiskala bolezen, najprej je zbolel mož, ki mu je Vida stala ob strani vse do konca. Kasneje je za meningitisom zbolel še sin Gregor, Vida pa je zaradi težav s hrbtenico skoraj ohromela. Vendar je tudi to zmogla, še bolj se je zakopala v delo. Bila je zahtevna do sebe in drugih. Kolegica, s katero sta skupaj študirali, ji je takrat napisala: »Ne vem, zakaj hudič pri tebi z veliko žlico jemlje, verjetno zato, ker v vsaki slabi stvari najdeš nekaj dobrega, ki te zvleče zopet v življenje.« In Vida pravi, da to še kako drži. Nikoli ni obupala in nikoli ni obstala, vedno je iskala nove poti, in tudi ko se je upokojila, je vedela, da svojega poslanstva še ni zaključila.

Tako se je leta 1993 v eni izmed gorenjskih gostiln zbralo nekaj upokojenih pedagoških delavk, poleg Vide Bogataj še Majda Mencinger, Hedvika Lešnik, Angelca Kunstelj, Irena Levičnik, in so ustanovile Društvo upokojenih pedagoških delavcev Slovenije (DUPDS). Želele so postati dejavne upokojenke, koristno uporabiti svoje izkustveno znanje in prispevati k boljšemu povezovanju med generacijami. Stanovsko združenje pedagoških delavcev vseh stopenj in vseh smeri je potem le še raslo in se razvijalo. Leta 1998 so društvo tudi uradno registrirali. Za društvo je pomembno, da živi z ljudmi in je kar se da dejavno v svojem okolju, zato je Vida predlagala, da se vseslovensko društvo organizira po sekcijah. Društvo šteje okrog 150 članov in je organizirano v osem regijskih sekcij po Sloveniji, med zadnjimi je lani zaživela sekcija Istra v Kopru. Po strokovni in vsebinski plati društvo ves čas sodeluje s šolskim ministrstvom, Zvezo društev pedagoških delavcev Slovenije, Sindikatom vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, Zavodom RS za šolstvo, Zvezo društev upokojencev Slovenije ter drugimi institucijami in društvi.

S srečanja ob prazniku društva maja 2018, ki ga je pripravila savinjska sekcija.

Ko Vida govori o delu v društvu, ne more nehati naštevati, kaj vse so že naredili in česa vse so se lotili. Našteje nekatere pomembne društvene projekte, ki jih izvajajo poleg nalog v sekcijskih programih. V projektu Radi pišemo z roko je društvo partner istoimenskega državnega društva. Članice društva – mentorice v osnovnih šolah prenašajo na otroke pomen pisanja z roko, veseli pa so jih tudi v domovih za starejše, ker na ta način poskrbijo, da stanovalci urijo svoje možgane in obujajo spomine na mladost. Že nekaj let so zelo aktivni v gibanju Rastoča knjiga, kjer zbirajo najrazličnejše gradivo in v sodelovanju z drugimi skrbijo za odličnost in estetiko. Sodelujejo z društvom Slovenska filantropija, kjer prostovoljno pomagajo učencem z učnimi težavami in učijo slovenščino otroke in odrasle, ki prihajajo od drugod. Tu je še projekt Glasno branje, ki ga izvajajo v različnih zavodih. Članice v posameznih sekcijah pa so dejavne tudi v Zdusovem projektu Starejši za starejše. DUPDS namreč spada pod krovno upokojensko organizacijo Zvezo društev upokojencev Slovenije.

Izobraževanje za prihodnje upokojence

Dolga leta je bilo društvo tudi partner F3ŽO, kjer so poskrbeli za vse vrste medgeneracijskih natečajev in drugih izvedbenih programov – predstavitve, delavnice, kulturne nastope ... Likovni in literarni natečaji so bili namenjeni predšolskim in osnovnošolskim otrokom ter starejšim. Dobili so tudi po 1000 prispevkov, s prebiranjem ocenili izbor najboljših del in na koncu izvedli medgeneracijski kulturni zaključek. Izdajali pa so tudi zbornike izbranih prispevkov. Vse to so delali prostovoljno in z veliko zagnanostjo.

Vida Bogataj z Vlasto Nussdorfer, ambasadorko projekta Radi pišemo z roko.

Vida pa je ponosna še na en projekt, ki so ga izpeljali pod njenim vodstvom – gre za pripravo na upokojitev. Žal ne živi več, ker ministrstvo za šolstvo tega projekta ni podprlo. »Upokojitev je za večino ljudi velika prelomnica v življenju in v Evropi že dalj časa izvajajo priprave na upokojitev. Zato smo si rekli, zakaj ne bi društvo izpeljalo takšne priprave za pedagoške delavce. Prvo leto je bilo 23 udeležencev, naslednje že 43 in 15 na čakalni listi. Bil je odličen odziv udeležencev. To, da društvo pripravi takšno izobraževanje za še aktivne kolege, je dodana vrednost v pedagoškem prostoru in posebnost v Evropi,« zaključi Vida.

Na julijskem zboru članov je vodenje društva predala novi predsednici Urški Lah, specialni pedagoginji. »Po desetih letih je čas za nove sile in novosti. Vsaka stvar, tudi v dobrem smislu, postane stara,« pove Vida in doda, da pa bo v društvu po svojih močeh še vedno sodelovala.

Vida Bogataj je za svoje dolgoletno pedagoško in družbeno delo, aktivna je tudi na drugih področjih in društvih, prejela številna priznanja, od najožjih do najširših – jugoslovanskih. A največ ji pomeni, da je svoje pedagoško poslanstvo živela tudi po upokojitvi. Sicer pa je tako kot mnoge mame in none ponosna na sina in njegovo družino, še posebej na vnuka Erika in vnukinjo Elo. Lep odnos ima tudi s sestro Sonjo, ki že od leta 1967 živi v Avstraliji in tam z veseljem prebira Vzajemnost. Pred desetimi leti jo je Vida obiskala, zdaj pa ju povezuje Skype. Ob vsem delu in vpetosti v obveznosti pa si za praznike vedno vzame čas, da speče potico za družino in prijatelje. Sicer pa dela, ki si ga je naložila, ni nikoli jemala kot breme. »Veliko lepše je dajati kot prejemati,« je zaključila.

Jožica Dorniž, fotografiji: osebni arhiv V. B.


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media