O dolgočasju in starosti

okt. '20

Kakšen je recept za največje zadovoljstvo v starosti? Večina strokovnjakov podpira idejo, da so dejavnejši posamezniki zadovoljnejši s svojim življenjem in imajo manj zdravstvenih težav.

V knjigi Starost Simone de Beauvoir na primer piše: »Za starega človeka je največja sreča, celo večja od dobrega zdravja, če je zanj svet še poln ciljev. Če je aktiven in koristen, lahko pobegne pred dolgočasjem in propadom.« Uspešno staranje torej zajema čas individualne rasti, ponovnega odkrivanja družbenih odnosov, družbene interakcije in vključenosti v razne dejavnosti. Za dolgočasje ni prostora. Dolgočasje ne more voditi k večjemu zadovoljstvu z življenjem in pomeni anomalijo – posledico slabo izbrane, premalo intenzivne ali preredke aktivnosti. Toda če dolgočasje v starosti nima nikakršnega smisla, zakaj je potem razširjeno po vsem svetu, med pripadniki različnih kultur in različnih starosti?

Dolgočasje izhaja iz nepotešene želje po izpolnjujoči dejavnosti. Občutja praznine, odmaknjenosti, indiferentnosti in nesmiselnosti pomagajo osebi prepoznati, da trenutni cilji, ki jih zasleduje, niso več stimulativni in jo motivirajo za iskanje alternativnega delovanja. Dolgčas lahko razumemo tudi kot razpoloženje. Za razpoloženja velja, da so le redko namenska, saj so natanko nekaj, v čemer se nekdo znajde, in ne nekaj, na kar nekdo zavestno pristane. Vendar se dolgčas od preostalih razpoloženj razlikuje v tem, da se ga včasih sploh ne zavedamo, da zanj ne najdemo razloga in da nima ne oblike ne objekta. V nekem razpoloženju svet predstavlja določene možnosti. Za dolgočasje je značilno, da ravno te možnosti izginejo. Pri dolgočasju gre torej za nerazpoloženje.

Iz niča v nekaj

Kadar se dolgočasje nadaljuje skozi daljše časovno obdobje, se lahko razvije v fundamentalno dolgočasje, ki ni več toliko razpoloženje, kot je eksistencialna orientacija, ki vključuje posameznikov položaj v svetu in zahteva prevzem stališča do samega sebe. Pessoa ga opiše z besedami »trpeti brez trpljenja, želeti brez želje in misliti brez razloga«.

Fundamentalno dolgočasje spodbudi posameznika, da si zastavi eksistencialna vprašanja o tem, kdo je in kaj je zanj bistveno, kar mu lahko v zadnjem življenjskem obdobju pomaga najti usmeritev v starosti. Vendar posamezniki v tako imenovanem tretjem življenjskem obdobju redko občutijo fundamentalno dolgočasje, saj ga paradigma uspešnega staranja praktično ne dopušča.  

Znameniti nemški filozof Martin Heidegger je verjel, da so dejavnosti, ki omogočajo, da (dolg)čas mine, problematične, saj preprečujejo, da bi dolgočasje doseglo globlji nivo, in preprečujejo vpogled vase. Ne izpolnijo resničnih potreb, zaposlujejo nas z našo okolico, torej ne s tistim, kar je za nas bistveno. Na ta problem opozarjajo tudi eksistencialni psihologi, ki povezujejo pojav dolgočasja z nezmožnostjo posameznika, da najde smisel v svojem življenju. Povedano drugače, ker paradigma uspešnega staranja dolgčas rešuje z vključevanjem v zunanji svet in ljudem ne pusti časa, da bi najprej ugotovili, kaj iščejo, je pri tem redko uspešna. Fundamentalno dolgočasje svoj potencial skriva ravno v tem, da človeka pahne v »tisti nič, iz katerega zatem vznikne nadvse presenetljivi in vznemirljivi nekaj«, kot pravi Heidegger. To pripelje do trenutka vizije, svobode, ki človeku omogoči, da nase prevzame lastno eksistenco tukaj in zdaj in med drugimi bitji na svetu.

S tega zornega kota lahko sklepamo, da je morda dolgočasje v starosti tako pogosto, ker opravlja pomembno vlogo – pomaga nam zastaviti vprašanja o tem, kdo smo in kakšno starost si resnično želimo, s čimer nas napoti k bolj avtentičnemu življenju. Ob prehodu v upokojitev nas napoti k razmisleku, ali so se naše vrednote, prioritete in vedenje sveta od srednjih let naprej kako spremenili. Mogoče bi ob upokojitvi zase največ naredili, če bi si privoščili za starost razumno mero lenobnega dolgočasja.

Otto Gerdina, OPRO, zavod za aplikativne študije


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media