Za ureditev statusa dokupljene dobe

Dobro je vedeti | okt. '20

Odbor Državnega zbora RS za delo, družino, socialne zadeve in invalide je na februarski in septembrski seji obravnaval Predlog zakona o dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ga je Državnemu zboru RS v obravnavo predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Danijelom Krivcem. Predlog se nanaša predvsem na status dokupljene dobe.

V zadnjih letih smo bili priča večkratnim prizadevanjem oziroma poskusom za ureditev statusa dokupljene dobe, predvsem dokupa študijskih let in dokupa časa služenja vojaškega roka (vojaščina), z obrazložitvijo, da se je z ZPIZ-2 z uvedbo instituta pokojninske dobe brez dokupa osebam, ki so dokupili dobo do 31. decembra 2012, zgodila krivica, na podlagi katere so pri pridobivanju pravic predvsem do starostne pokojnine v slabšem položaju v primerjavi z drugimi zavarovanci. Ali se je res zgodila krivica, kdaj in za koga, ki naj bi jo zdaj odpravil Državni zbor RS, če bo sprejel ZPIZ-2H, kot je bil z amandmaji sprejet na odboru? Zadeva ni enoznačna in jo bom poskušal obrazložiti.

Gre za vse vrste dokupa

Po predlogu ZPIZ-2H bi se vsem, ki so dokupili dobo do 31. decembra 2012, le-ta upoštevala kot pokojninska doba brez dokupa. V pokojninsko dobo brez dokupa se ne bi štela samo dokupljena doba po 1. januarju 2013. Za vse, ki so se že upokojili po ZPIZ-2, po katerem se ta dokupljena doba ni štela kot pokojninska doba brez dokupa, bo zavod v šestih mesecih od uveljavitve zakona (po predlogu naj bi bil zakon uveljavljen 1. januarja 2021) po uradni dolžnosti na novo odmeril starostno pokojnino oziroma odmeril starostno pokojnino namesto predčasne pokojnine z upoštevanjem te dobe kot pokojninske dobe brez dokupa. Nova pokojnina oziroma izplačilo dela pokojnine bo zavarovancu pripadalo od začetka uporabe ZPIZ-2H.

Največ pričakovanj za višjo pokojnino na podlagi upoštevanja dokupljene dobe kot pokojninske dobe brez dokupa imajo tisti, ki so uveljavili predčasno pokojnino z malusi, ki lahko znašajo do 18 odstotkov in so trajni. Pri pobudah za upoštevanje dokupljene dobe je bil največkrat poudarjen dokup let študija in vojaščine, zato je treba poudariti, da gre za vse vrste dokupa (na primer tudi za dokupljeno dobo za čas opravljanja kmetijske dejavnosti). Pri novi odmeri starostne pokojnine pa bo učinek večji pri tistih, ki so se upokojili z več kot 40 leti pokojninske dobe in se jim v pokojninsko dobo brez dokupa ni štel le dokup do 31. decembra 2012.

V teh primerih bo pri nekaterih prišlo v poštev tudi ugodnejše vrednotenje pokojninske dobe brez dokupa. Na primer moškemu, ki se je starostno upokojil v letu 2018 s 43 leti pokojninske dobe, tj. s 40 leti pokojninske dobe brez dokupa in 3 leti dokupa, in mu je bila starostna pokojnina odmerjena za 43 let pokojninske dobe v višini 61 odstotkov (57,25 odstotka za 40 let in še 3 x 1,25 odstotka), bo po spremembi zakona vseh 43 let upoštevano kot pokojninska doba brez dokupa in določilo odstotek v višini 69,25 odstotka (57,25 odstotka za 40 let in še 12 odstotkov – 3 x 4 odstotke) kot ugodnejše vrednotenje pokojninske dobe brez dokupa nad 40 let. To bi pomenilo kar za 13,5 odstotka višjo starostno pokojnino.

Pri prehodu s predčasne pokojnine na starostno bo lahko prišlo do višje starostne pokojnine na račun odpada malusa ali pa tudi dodatno še na račun ugodnejšega vrednotenja pokojninske dobe brez dokupa. Na primer moški, ki se je upokojil v letu 2018 z 41 leti pokojninske dobe, tj. s 37 leti pokojninske dobe brez dokupa in 4 leti dokupa, in se je predčasno upokojil pri dopolnjeni starosti 63 let in je tako upoštevan malus v višini 7,2 odstotka (24 mesecev x 0,3 odstotka), je imel tako skupni odstotek odmere predčasne pokojnine 54,28 (za 41 let pokojninske dobe 58,5 odstotka, ki se zmanjša za 7,2 odstotka). Po spremembi zakona, ko bi se mu vseh 41 let upoštevalo kot pokojninska doba brez dokupa, bi bil določen odstotek v višini 61,25 (57,25 odstotka za 40 let in še 4 odstotke – 1 x 4 odstotke) kot ugodnejše vrednotenje pokojninske dobe brez dokupa nad 40 let. To bi pomenilo kar za 12,8 odstotka višjo starostno pokojnino na račun odpada malusa in ugodnejšega vrednotenja enega leta pokojninske dobe brez dokupa.

Različna povečanja pokojnin

V praksi bo povečanje pokojnine zelo različno, in sicer od le nekaj odstotkov do več odstotkov, kot na primer pri zgornjih primerih. Treba pa je opozoriti, da upoštevanje dokupljene dobe do 31. decembra 2012 v pokojninsko dobo brez dokupa ne bo pri vseh avtomatično pomenilo višje pokojnine. Pri upokojencih, ki se jim poleg dokupljene dobe v pokojninsko dobo brez dokupa ne šteje še kakšna druga doba (na primer priznanje skrbi za otroka v prvem letu njegove starosti), bo lahko še naprej ostala pokojnina, odmerjena v enaki višini ali pa z manjšim povečanjem.

Predlog ZPIZ-2H pa ne ureja samo statusa upokojencev, ki so se upokojili po 1. januarju 2013 po ZPIZ-2, ampak tudi status upokojenih po pogojih ZPIZ-1 tako do 31. decembra 2012 kot tudi po tem datumu, ko je začel veljati ZPIZ-2, ki v predhodnih določbah opredeljuje možnost upokojevanja po pogojih ZPIZ-1. Tako je v predlogu ZPIZ-2H določeno, da zavod zavarovancu, ki je z dokupom zavarovalne dobe za čas študija in vojaškega roka uveljavil starostno pokojnino po zakonu, ki je veljal do 31. decembra 2012, v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona po uradni dolžnosti na novo odmeri starostno pokojnino z upoštevanjem te dobe kot delovne dobe. Nova pokojnina bo zavarovancu pripadala od začetka uporabe ZPIZ-2H.

Marsikdo bo vprašal, zakaj sta tu opredeljena dokup za čas študija in dokup za čas služenja vojaškega roka, za upokojene po ZPIZ-2 pa je navedena dokupljena doba. Odgovor je preprost. V pokojninsko dobo brez dokupa ni bila po ZPIZ-2 upoštevana nobena dokupljena doba, v delovno dobo po ZPIZ-1 pa nista bila upoštevana le dokup za čas študija in dokup čas vojaščine, zato sta ta dva dokupa izrecno navedena.

Kaj bo pomenilo upoštevanje dokupa za čas študija in vojaščine kot delovne dobe?

ZPIZ-1 ni opredeljeval pravice do predčasne pokojnine, ampak je prišlo znižanje starostne pokojnine v poštev v primerih, ko se je oseba upokojila s 40 leti pokojninske dobe, torej ne s 40 leti delovne dobe, in to pred dopolnitvijo polne starosti (ki je po končanem prehodnem obdobju znašala za moške 63, za ženske pa 61 let). Polno starost pa je bilo mogoče znižati tudi zaradi otrok in zaradi štetja zavarovalne dobe s povečanjem, kar je prišlo v poštev le pri moških, ker so v prehodnem obdobju ženske imele minimalno starost enako kot polno starost, zato niso bile deležne malusov (v poštev bi prišli šele leta 2015, ko je veljal že ZPIZ-2). Tako so bili znižanja starostne pokojnine deležni samo moški, in to znižanje je bilo maksimalno 18-odstotno in tudi trajno.

Institut delovne dobe, ki je bil uveden z ZPIZ-1, je bil vsekakor milejši kot institut pokojninske dobe brez dokupa, ki je bil uveden z ZPIZ-2, saj se v delovno dobo nista štela le dokup za čas študija oziroma vojaščine ter dodana doba. Tako se po sprejemu ZPIZ-2H, kot je predlagano, v delovno dobo ne bo štela le dodana doba.

Komu višja pokojnina

Pri novi odmeri starostne pokojnine po pogojih, ki so veljali do 31. decembra 2012, bo pri vseh, ki so se upokojili brez upoštevanja dodane dobe in z dokupom študijskih let oziroma časa služenja vojaškega roka, prišlo do višjega zneska pokojnine. Če pa ima nekdo poleg dokupa časa študija oziroma vojaščine upoštevano še dodano dobo, pa bo imel še naprej odmerjeno starostno pokojnino z zmanjšanjem. Poleg zvišanja starostne pokojnine na račun nove odmere brez zmanjšanja (pride v poštev le za moške, ker ženske, kot je že navedeno zgoraj, niso imele zmanjšanja) pa lahko pride pri nekaterih moških oziroma ženskah tudi do zvišanja starostne pokojnine na račun ugodnejšega vrednotenja delovne dobe nad 40 let za moške do dopolnjene starosti 63 let oziroma za doseženo delovno dobo nad 38 let za ženske do dopolnjene starosti 61 let. Ta možnost je opredeljena z 51. členom ZPIZ-1, kjer se vrednoti 41. leto delovne dobe za moškega oziroma 39. leto za žensko v višini 3 odstotkov, 42. oziroma 40. leto z 2,6 odstotka, 43. oziroma 41. leto z 2,2 odstotka, 44. oziroma 42. leto pa z 1,8 odstotka. Doseženih vsaj šest mesecev delovne dobe nad polno delovno dobo pa se vrednoti v polovični vrednosti prej navedenih odstotkov.

Na primer, da se je moški upokojil z 42 leti pokojninske dobe, od katere je imel 38 let delovne dobe in 4 leta dokupa časa šolanja oziroma vojaščine v letu 2010 pri starosti 60 let in so mu tako manjkala tri leta do polne starosti 63 let. Starostna pokojnina, odmerjena za 42 let pokojninske dobe, se mu je zmanjšala za 7,2 odstotka (36 mesecev x 0,2 odstotka). Po prvem odstavku 53. člena ZPIZ-1 se je pokojnina zmanjšala v različnem vrednotenju manjkajočih mesecev (pri dopolnjeni starosti 58 let se je za vsak manjkajoči mesec do polne starosti znižala za 0,3 odstotka, pri starosti 59 let se je za vsak manjkajoči mesec znižala za 0,25 odstotka, pri starosti 60 let se je za vsak manjkajoči mesec znižala za 0,2 odstotka, pri starosti 61 let se je za vsak manjkajoči mesec znižala za 0,15 odstotka, pri starosti 62 let pa se je za vsak manjkajoči mesec znižala za 0,1 odstotka).

Pri novi odmeri z upoštevanjem dokupa za čas študija oziroma vojaščine kot delovne dobe bo imel 42 let delovne dobe in se mu bo starostna pokojnina odmerila brez zmanjšanja in z višjim odmernim odstotkom na račun ugodnejšega vrednotenja delovne dobe pred dopolnjeno starostjo 63 let, tako da se mu bo vrednotilo 41. leto delovne dobe s 3 odstotki in 42. leto z 2,6 odstotka, kar je skupaj 5,6 odstotka in je bistveno ugodnejše od 3 odstotkov (2 leti x 1,5 odstotka), kot je imel ti dve leti vrednoteni zdaj.

Primer za žensko, ki je imela s 4 leti dokupa študijskih let odmerjeno starostno pokojnino za 41 let pokojninske dobe, od katerih je bilo 37 let delovne dobe. Ob upokojitvi leta 2008 še ni dopolnila starosti 61 let, kar pomeni, da bo z upoštevanjem dokupa časa študija imela skupaj 41 let delovne dobe, kar pomeni možnost ugodnejšega vrednotenja delovne dobe, 39. leto delovne dobe s 3 odstotki, 40. leto z 2,6 odstotka in 41. leto z 2,2 odstotka, kar pomeni skupaj 7,8 odstotka in je bistveno ugodnejše od 4,5 odstotka (3 x 1,5 odstotka), kot je imela zadnja tri leta pokojninske dobe vrednotena zdaj.

Ali se je res zgodila krivica, kdaj in komu?

Če ponovim, kar sem v zadnjih letih večkrat poudarjal tistim, ki so si prizadevali, da bi se dokup časa študija oziroma vojaščine štel kot pokojninska doba brez dokupa, ker naj bi se jim z ZPIZ-2 zgodila krivica in so zato postavljeni v neenakopraven položaj predvsem po sprejetju ZPIZ-2E, ki je določil, da se obdobje prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje do 31. decembra 2012 šteje kot pokojninska doba brez dokupa, da se jim ni zgodila krivica ne z ZPIZ-2 v primerjavi z ZPIZ-1 ne z ZPIZ-2E. Zakaj ne? Zato, ker se dokup časa študija oziroma vojaščine že po ZPIZ-1 ni štel kot delovna doba in so bili tako zaradi tega dokupa starostno upokojeni pred dopolnjeno polno starostjo po ZPIZ-1 deležni malusov kot tudi upokojeni po ZPIZ-2 pred dopolnjeno starostjo 65 let (po končanem prehodnem obdobju).

Nasprotno pa se je obdobje prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje štelo kot delovna doba po ZPIZ-1, po ZPIZ-2 pa se ni upoštevalo kot pokojninska doba brez dokupa, kar pomeni, da je prišlo do bistvene spremembe, ki je bistveno posegla v pričakovane pravice predvsem tistih, ki so imeli po pogojih ZPIZ-1 do upokojitve eno ali nekaj let in se je datum njihove starostne upokojitve zamaknil za več let, v enem konkretnem primeru celo za 12 let. Zaradi tega razloga je bila rešitev z ZPIZ-2E povsem na mestu, po moji oceni pa nikakor zadostna, saj ni upoštevala tistih, ki so imeli le nekaj let do upokojitve in so ostali vključeni v prostovoljno zavarovanje tudi po 1. januarju 2013 in so se potem predčasno upokojili, saj jim ZPIZ-2E ni prinesel višje odmere pokojnine.

V zvezi z obdobjem prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje sem pričakoval ustrezno rešitev že od Ustavnega sodišča RS oziroma kasneje od zakonodajalca. Če se vrnem še nekaj let nazaj, je zavod v začetku leta 2013 že opozoril na preveč radikalen poseg v višino pokojnin ravno teh zavarovancev. Upam, da bo v nadaljevanju sprejemanja ZPIZ-2H za zavarovance, ki so bili prostovoljno vključeni v obvezno zavarovanje na dan 31. decembra 2012 in so ostali na tej podlagi zavarovani tudi naprej, sprejeta rešitev, da se jim tudi obdobje zavarovanja po 1. januarju 2013 do prve prekinitve tega zavarovanja šteje kot pokojninska doba brez dokupa. Če to ne bo urejeno, bodo v bistveno slabšem položaju kot upokojenci, ki so dokupili pokojninsko dobo.

Zato se mi ni zdela utemeljena pobuda Varuha človekovih pravic RS leta 2015 na Ustavno sodišče RS v zvezi z upoštevanjem dokupa časa študija in vojaščine v pokojninsko dobo brez dokupa. Zakaj se mi ni zdela utemeljena? Zato, ker je Varuh človekovih pravic RS pozabil na druge vrste dokupa (na primer dokup časa opravljanja kmetijske dejavnosti), ki so se po ZPIZ-1 vsi šteli v delovno dobo. Če je bil namen popraviti krivico v primerjavi z ZPIZ-1, bi se morala glasiti pobuda, da se v pokojninsko dobo brez dokupa upoštevajo vsa obdobja do 31. decembra 2012, ki so se po ZPIZ-1 štela kot delovna doba, kamor pa se, kot smo že navedli, dokup študijskih let in dokup časa vojaščine nista štela. Zato je bila odločitev Ustavnega sodišča RS z dne 14. septembra 2017 povsem pričakovana: »Ustavno sodišče Republike Slovenije je obravnavalo Zahtevo za oceno ustavnosti četrtega odstavka 27. člena, prvega in drugega odstavka 38. člena ter prvega in drugega odstavka 391. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki jo je Varuh človekovih pravic vložil 9. 7. 2015. Pri presoji ustavnosti določb je ugotovilo, da ne posegajo v človekovi pravici do socialne varnosti in do zasebne lastnine tistih zavarovancev, ki so dokupili dobo študija in služenja vojaškega roka po prej veljavnih predpisih in da torej zakon ni v neskladju z ustavo.«

Konec leta 2018 je bila ustanovljena tudi civilna iniciativa za dokup dobe, predvsem z namenom ureditve statusa dokupa časa študija in vojaščine. V določenih navajanjih so zelo neutemeljeno zatrjevali celo, da jim je zavod vzel to dobo in da so bili plačani prispevki za dokup dobe, od katere pa nimajo nič, in zakaj potem ne dobijo povrnjenih plačanih prispevkov za dokup dobe. Še zdaj mi je žal, da nisem do avgusta leta 1998, ko je prišlo do bistvene spremembe višine prispevka, dokupil petih let študija in vojaščine, kar bi mi zdaj prišlo zelo prav, četudi samo kot pokojninska doba. To sem napisal zato, da poudarim, da se je dokup časa študija in vojaščine do avgusta leta 1998 zelo izplačal in je bilo do takrat tega dokupa res veliko. Tudi za obdobje prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje so bile že pred tem podobne neresnične navedbe. Zavod je te navedbe odločno zanikal s pojasnilom, da se vsa dokupljena doba upošteva pri odmeri višine pokojnine, prav tako za obdobje prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje. Nekateri mediji so bili neobjektivni in v bistvu niso želeli verodostojno prikazati dejanskega stanja.

Poudariti pa moram, da sem pričakoval pobudo na ustavno sodišče v zvezi z institutom delovne dobe, ki je bil uveden z ZPIZ-1, ki je izločil iz delovne dobe samo dokup časa študija in vojaščine ter dodano dobo. Takšna opredelitev delovne dobe se mi je zdela sporna in krivična in po moji oceni je bila krivica v zvezi z že večkrat omenjenima dokupoma storjena z ZPIZ-1, nikakor pa ne z ZPIZ-2. Zakaj krivica? Institut delovne dobe je bil opredeljen zelo ponesrečeno, saj so bila vključena v delovno dobo obdobja, ki v primerjavi z dokupom časa študija in vojaščine tja res niso sodila. To je predvsem priznanje obdobja skrbi za otroka v prvem letu njegove starosti, za katero niso bili plačani prispevki, in obdobja prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje za ožji obseg pravic, kjer so se plačevali res nizki prispevki.

Nerazumljivo je, da se dokup časa študija oziroma služenja vojaškega roka ni štel v delovno dobo, čeprav so bili plačani bistveno višji prispevki kot za prostovoljno vključitev v obvezno zavarovanje v času služenja vojaškega roka ali študija in se je plačeval mesečni prispevek v višini le 57 evrov, na letni ravni nekaj manj kot 700 evrov, za dokup pa več tisoč evrov. Pa še ena razlika je bila pri dokupu študijskih let, in sicer da je bil pogoj za dokup dokončan študij. Pri prostovoljni vključitvi v obvezno zavarovanje pa se je štelo tekoče zavarovanje ne glede na dokončan študij. Če so bili predlagatelji ZPIZ-1 tako širokogrudni do nekaterih vrst zavarovanj in so res želeli imeti institut delovne dobe, potem bi iz delovne dobe morali izključiti samo dodano dobo.

Če pogledamo predlog ZPIZ-2H, bomo prišli, če bo sprejet, o čemer pa ne dvomim, ravno do prej navedene rešitve, da se v delovno dobo ne bo štela le dodana doba, kar je tudi ustrezna rešitev.

Zavod je v preteklih poskusih predlogov za upoštevanje dokupa študijskih let oziroma časa vojaščine kot pokojninske dobe brez dokupa taki rešitvi nasprotoval, ker gre za parcialno rešitev, in kot sem že navedel, z ZPIZ-2 se za status teh dveh dokupov v primerjavi z ZPIZ-1 ni nič spremenilo. Odločitve v zvezi z zakonodajo so na koncu politične z več ali manj upoštevanja strokovnih mnenj, ki pa so lahko tudi različna in je na koncu potreben konsenz. Seveda so določene rešitve odvisne tudi od aktualne vlade, kar se je pokazalo tudi pri postopku obravnave ZPIZ-2H. Vlada RS v svojem mnenju z dne 7. novembra 2019, ki ga je na 17. seji odbora predstavil njihov predstavnik, predloga zakona ni podpirala, v mnenju Vlade RS z dne 1. septembra 2020 pa je predlog podprla. Vlada RS je opozorila, da gre pri predlagani spremembi za parcialni ukrep, ki mu mora slediti sprejem drugih ukrepov za zagotovitev vzdržnosti pokojninskega sistema.

Kakšno vlogo je imel zavod pri predlogu ZPIZ-2H? Na februarski seji odbora sem povedal, da zavod ni za parcialno rešitev, kot je predlagana, če pa bo prišlo do parcialne rešitve, naj se vsaj ta izvede celovito. In v tej smeri so šla tudi prizadevanja zavoda pri pripravi amandmajev, da se ne uredi samo status upokojenih po ZPIZ-2, da se jim dokupljena doba do 31. decembra 2012 šteje kot pokojninska doba brez dokupa, ampak da se uredi tudi status za upokojene po ZPIZ-1, da se dokup časa študija oziroma vojaščine šteje kot delovna doba in tudi za te upokojence na novo odmeri pokojnina. Če bi bila sprejeta rešitev samo za upokojene po ZPIZ-2, pa bi se naredilo dodatno neupravičeno razlikovanje.

Tudi za prihodnje upokojence

Do zdaj sem pisal samo o že upokojenih, ki se jim bo po uradni dolžnosti na novo odmerila pokojnina ali del pokojnine. Seveda velja ta sprememba tudi za vse, ki se bodo v prihodnje upokojevali po ZPIZ-2, in tudi za nekaj tistih, ki se bodo upokojevali še po pogojih, ki so veljali po ZPIZ-1.

O ustreznosti rešitve lahko gledamo z več vidikov, in če pogledamo z vidika sorazmernosti, ki bi moral biti zasledovan že pri ZPIZ-1 z uvedbo instituta delovne dobe, ki je bistveno posegel v status dokupljene dobe študija in vojaščine ter uvedel neutemeljena razlikovanja med posameznimi vrstami dob, je ta »celovita parcialna rešitev« dobra in ustrezna. Nevarnost parcialnih rešitev pa je, da se dogajajo prevečkrat in se na ta način tudi oddaljujemo od potrebnih celovitih prilagoditev oziroma reforme sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki nas čakajo v naslednjih letih, do takrat pa lahko pričakujemo še kakšno dodatno črko abecede za ZPIZ-2, junija je bil vložen že predlog sprememb ZPIZ-2I v zvezi s skrajšanjem prehodnega obdobja uveljavitve višjih odmernih odstotkov po ZPIZ-2G.

 Marijan Papež, fotografije: J. D. in Vinko Kukman


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media