Zgovorne izkušnje iz tujine

okt. '20

Ker stanarine v Lizboni rastejo v nebo, V nebo rastejo tudi hiše ...

Evropski projekt Stara mesta – novi rezultati (Old towns, new results) si prizadeva spodbuditi aktivno državljanstvo ter družbeno in medkulturno sodelovanje v sedmih mestih iz Italije, Portugalske, Španije, Malte, Grčije, Romunije in Slovenije. Namen projekta je bolje se spoznati, tesneje se povezati, opozoriti na potrebe in pričakovanja posameznih skupin, prisluhniti potrebam vseh generacij in oblikovati predloge za izboljšave.

Predstavljamo izkušnje iz italijanske občine San Cassianno in Lizbone na Portugalskem.

Migracije – vprašanje humanosti, ekonomije, sociologije   

Apulijo, ki leži na peti Italije, sestavlja šest provinc, tudi Lecce, v kateri leži majhna občina San Cassianno, ki ima le nekaj nad dva tisoč prebivalcev. Nekoč jih je bilo mnogo več, zdaj ostajajo le starejši, saj mladi bežijo v mesta. V sirarni, med oljkami, v trgovini, parku ... smo srečevali le ljudi v zrelih letih in tudi v mestu Lecce, kjer smo obiskali muzej, je delalo več upokojencev. Smo pa srečali tudi veliko tujcev, predvsem Angležev in Nemcev v zrelih letih, ki so si v Apuliji kupili hišo. Mlade smo srečali le v šolskem centru, kjer pridobivajo poklice tisti, ki so se v času rednega šolanja »izgubili«, zdaj pa se po posebnem programu izobražujejo za oljkarje, sirarje ali keramičarje, ki jih to okolje potrebuje.

Domačini imajo zelo sočuten odnos do migrantske krize in pribežnikom pomagajo. Ob tem je župan San Cassianna dejal: »Evropa razpravlja o migracijski krizi, mi pa jo dobesedno živimo. Evropski birokrati govorijo o migrantih kot o številkah, mi pa te ljudi srečujemo, spoznavamo njihove zgodbe, ki nas ne morejo pustiti neprizadete.« S projektom Stara mesta – novi rezultati poziva pokrajine, ki delijo podobno usodo, da v EU osvetlijo vprašanja s povsem človeškega in življenjskega vidika (migrantov in domačinov) ter skupaj predstavijo vprašanje migracij kot kompleksno vprašanje humanosti, ekonomije, sociologije.

Stanarine v nebo, javno zdravstvo pa navzdol   

Iz finančne krize se je Portugalska izvila sama in postala je pomembno gospodarsko središče EU z rastočim finančnim sektorjem in skokovitim razvojem startup podjetij in izobraževanja za sodobno podjetništvo. Vse to vabi podjetnike z vsega sveta, ki pa potrebujejo stanovanje za leto ali dve. To pa je spodbudilo predvsem upokojence, ki imajo stanovanja v centru Lizbone, da svoja (po večini najemniška) stanovanja oddajajo po »sanjsko visoki ceni«, sami pa najemajo majhna stanovanja v oddaljenejših in cenejših krajih. Zaradi tega stare stavbe dobivajo dodana podstrešna nadstropja, nekatere so ujele duha starih hiš in so z njimi spojene, druge so povsem modernistične. Tako množičnega nadzidavanja starih hiš si pri nas ne znam predstavljati, saj bi se pojavilo kup zadržkov in ovir.

Portugalska stanovanjska politika sicer velja za vzorno. Država je revnejšim slojem in mladim družinam omogočila kakovostna neprofitna stanovanja v novih in lepih »mešanih« soseskah, zgrajenih po najnovejši tehnologiji. Ta moderna stanovanja so samozadostna, zato so stroški bivanja nizki in jih zmorejo tudi najrevnejši. Naval tujcev pa je posegel v stanovanjsko politiko in je velik izziv za vlado, so nam razlagali gostitelji. In dodali, da pa je »javno zdravstvo na Portugalskem trenutno na prelomu«. Vladi zamerijo mlačen odnos do tega, da zdravniki, ki so zaposleni v javnem zdravstvu, hkrati delajo tudi pri zasebnikih, kjer se mnogo bolj angažirajo. Pomanjkanje nadzora slabi storitve v javnem zdravstvu. Še zlasti slaba pa je situacija v zobozdravstvu, saj je čas čakanja od dveh let naprej. »K sreči so razmere precej prevetrili zobozdravniki, ki so se v zadnjih letih preselili iz Brazilije. Znano je, da so brazilski zdravniki in zobozdravniki zelo dobro izobraženi, in ker tudi kot zasebniki ponujajo storitve po bistveno nižjih cenah, so zelo konkurenčni. Tako se stanje postopno normalizira in umirja pohlep domačih stomatologov. Seveda pa mora naša vlada v prvi vrsti spet urediti javno zdravstvo, da bo tako kakovostno, kot je bilo do nedavnega,« so bili kritični portugalski gostitelji.

Besedilo in fotografija: Lidija Jež


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media