Dileme o urejanju dolgotrajne oskrbe

Dobro je vedeti | okt. '20

Mag. Martin Toth in Vera Pečnik

Komisija za zdravstvo in socialno varstvo pri Zdusu je obravnavala predlog zakona o dolgotrajni oskrbi. Kot je dejal mag. Martin Toth, smo poleg Poljske edina država EU, ki takega zakona nima. Ugotovil je, da je zadnje besedilo predlaganega zakona boljše, kot so bila predhodna. Bo pa treba nekatera poglavja dodelati, zato se jim zdi besedilo smiselno navajati kot osnutek zakona.

Med drugim so premalo razumljivo navedene pravice iz zavarovanja za dolgotrajno oskrbo in pogoji z merili za njihovo uveljavljenje oziroma ugotavljanje obsega in ravni oskrbe. Neustrezno in nesprejemljivo so spisana določila o financiranju storitev dolgotrajne oskrbe. Določen je namreč že kar denarni znesek, ki naj bi ga zavod (kateri, ni navedeno) nakazal neposredno izvajalcu. To je v neskladju s prakso in predpisi, ki urejajo odnose nosilcev socialnega zavarovanja in izvajalcev storitev, opozarjajo v Zdusu. Po katerih merilih je predlagatelj določil višino financiranja storitev dolgotrajne oskrbe, ni razvidno. S takim načinom urejanja »zavod« nima nobene možnosti pogajanj z izvajalci in je le plačnik storitev in izstavljenih računov, za katere nima možnosti preverjanja. Razčistiti je treba vprašanje kritja stroškov nastanitve in prehrane. Po mnenju Zdusa je to stvar posameznika, ne glede na to, ali živi doma ali v socialnem zavodu. Zato storitve za DO kot tudi pavšalni zneski v denarnih zneskih (na primer 1870 evrov mesečno) ne smejo zajemati teh stroškov, saj bi s tem povzročili še večje krivice in neenakost med ljudmi.

Osnutek zakona tudi ne predvideva možnosti zagotavljanja pomoči ljudem v obliki prostovoljstva, pomoči med družinskimi člani in medsosedske pomoči. Ob uporabi ocenjevalne lestvice za oceno upravičenosti do dolgotrajne oskrbe je celo navedeno: »Neformalna oskrba je tista, ki jo prostovoljno, nepoklicno in nepridobitno izvajajo družinski člani, svojci, prostovoljci in druge osebe in ni financirana v okviru formalnega sistema DO.« Zdus meni, da predlagatelj celotno poglavje ocenjevanja upravičenosti do pravic nadomesti z enostavnejšim za ocenjevanje upravičenosti do dolgotrajne oskrbe.

Samo sklepamo lahko, pravijo v Zdusu, da je kot zavod, ki ga osnutek omenja na več mestih, mišljen Zavod za zdravstveno zavarovaje Slovenije (ZZZS) oziroma njegove strokovne službe. Vendar pa je ZZZS ustanovljen na podlagi zakona o obveznem zdravstvenem zavarovanju s povsem jasnimi zakonskimi pooblastili in pristojnostmi za izvajanje obveznega zdravstvenega zavarovanja, zato je takšno določilo pravno in sistemsko nesprejemljivo. V Zdusu predlagajo, da se doda opredelitev, ki bo zavezala »zavod«, da pripravi seznam (katalog) storitev dolgotrajne oskrbe, ki ga bo financiralo obvezno zavarovanje za DO, h kateremu pa bi moralo dati soglasje ministrstvo za zdravje. Obenem pričakujejo, da bo predlagatelj upošteval pripombe in pripravil tak predlog, ki bo boljši od objavljenega osnutka.

V. P.

O demografskih spremembah v Sloveniji in Evropi

Predsednik Zdus Janez Sušnik

Tak je naslov okrogle mize, ki sta jo Inštitut dr. Antona Korošca in Wilfried Martens Centre for European Studies pripravila zadnjo avgustovsko nedeljo. Demografske spremembe, za katere sta značilna upadanje rodnosti in hkrati podaljševanje življenjske dobe, namreč prinašajo veliko več kot le pomanjkanje delovne sile.

Gre za občutljivo temo spremenjenih odnosov med mladimi, ljudmi srednjih let in starejšimi, ki imajo različne vplive na delovanje države in njenih družbenih podsistemov. Postavljeni smo pred nove izzive za krepitev medgeneracijske solidarnosti, zdravstvene in dolgotrajne oskrbe ter za spopadanje z »epidemijo« osamljenosti in vse večjim številom osamljenih in odtujenih ljudi.

Anja Fortuna, predsednica Mladinskega sveta Slovenije, je spomnila, kako smo še pred kratkim govorili o medgeneracijskem konfliktu, ki zadnja leta postaja vse bolj medgeneracijsko sodelovanje. Z namenom graditi mostove med generacijami je bila ustanovljena Medgeneracijska koalicija Slovenije, MeKoS. Dejala je še, da si mladi želijo enakopravnega dialoga glede usmeritev in dela demografskega sklada, politike zaposlovanja, saj so prav mladi tisti, ki bodo v naši državi živeli najdlje.

Predsednik Zdusa Janez Sušnik je poudaril stališče zveze, naj starejši čim dlje ostanejo v domačem okolju, tudi v obliki sobivanja in medgeneracijske povezanosti ter ob pomoči lokalne skupnosti in države. Opozoril je še na to, da prav zaradi doseganja višjih starosti kot v preteklosti starejši dalj časa potrebujejo različne oblike pomoči, tudi nego, zato še toliko bolj nestrpno pričakujemo zakon o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo. Opozoril pa je še na področje, ki je bilo do zdaj prezrto, to pa so negovalni domovi za tiste starejše osebe, ki potrebujejo tudi 24-urno zdravstveno oskrbo.

Evropski poslanec SLS Franc Bogovič je posvet ocenil kot klic k nujnosti krepitve medgeneracijskega dialoga in oblikovanju ustreznih politik, ki bodo mladim omogočale ustrezne zaposlitvene priložnosti, znotraj katerih si bodo lahko ustvarjali tudi družine, ne le kariernega razvoja. Veliko pa bo treba narediti predvsem pri dostopnosti stanovanj. Poudaril pa je, da mlade z ustreznimi spodbudami in politikami zadržimo tudi na podeželju.

Monika Kirbiš Rojs, državna sekretarka Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, je omenila, da bi morala država prvenstveno vzpostaviti pogoje, na podlagi katerih bi lahko prihodnji investitorji razvijali nova delovna mesta. Postopki za pridobitev dovoljenj bi morali biti bistveno krajši in hitrejši.

Predsednik državnega sveta Alojz Kovšca pa je dejal, da so negativni demografski trendi posledica desetletij zatiskanja oči. Izguba tradicionalnih blagovnih znamk, kot so Kolinska, Droga, Radenska, Paloma, Radeče, Gorenje, pomeni, da smo izgubili svetovne trge, na katerih smo se po lastni presoji pogajali za ceno, dodana vrednost izdelka pa je bila lahko visoka. Gospodarska, socialna in izobraževalna politika bodo v prihodnje krojile demografske trende in solidarnost med starimi in mladimi, saj se niso odtujili le mladi, pač pa tudi starejši prebivalci naše države.

Besedilo in fotografija: Črt Kanoni

Za močno in bolj socialno Evropo

Pisarna Evropske komisije v Ljubljani je organizirala posvet z evropskim komisarjem za delovna mesta in socialne pravice Nicolasom Schmitom, ki državam članicam predstavlja dokument z naslovom Močna socialna Evropa za pravičen prehod, vsebinske podlage za akcijski načrt uresničevanja Evropskega stebra socialnih pravic.

Če bo dokument sprejet v sedanji vsebini, bomo poleg obstoječih evropskih skladov (Erasmus +, Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad, Kohezijski sklad, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo in Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji) dobili še najmanj pet novih finančnih mehanizmov za uresničevanje akcijskega načrta.

Komisar je poudaril, da moramo odpravljati strahove, ki so se razrasli med ljudmi zaradi epidemije in negotove prihodnosti, zato Evropska unija okrevanju namenja več finančnih sredstev. Prav tako bo EU krepila solidarnost in socialno ter teritorialno kohezijo; prizadevala si bo za obvladovanje podnebnih sprememb, ki zahteva nove tehnologije ter prehod na zeleno gospodarstvo in potrošnjo – pri tem sta ključna vseživljenjsko izobraževanje in usposabljanje; zavezuje se za preoblikovanje odnosa do dela, ki ga je treba ohraniti na dostojni ravni in upoštevati socialne momente; zmanjšati moramo revščino in zagotoviti plače za dostojno življenje ter odpravljati prekarno delo mladih (v Sloveniji je med najvišjimi deleži v EU).

Komisar Schmit je poslušal tudi slovenska stališča in predloge za izboljšanje vsebine dokumenta. Med drugim so predstavniki univerze in raziskovanja poudarili, da je premalo spodbud namenjeno izobraževanju starejših in brezposelnih; imamo zelo šibek položaj starejših ljudi v družbi in s tem tudi njihov šibek položaj na trgu dela. Poudarili so, da premalo omenjamo vprašanja stanovanjske problematike in bivanjskih pogojev, ki imajo izjemen vpliv na položaj posameznika in zadevajo tako mlade kot starejše; revščine starejših, posebej žensk v visoki starosti, nam ne uspe zmanjšati; izredno oslabljen je socialni dialog.

Iz vrst lokalnih skupnosti so opozorili zlasti na omejen dostop do socialnih in drugih storitev v ruralnih predelih države in poudarili, da morajo imeti območja, oddaljena od mestnih središč, več možnosti za varovanje okolja.

Jožica Puhar


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media