Brez muje se še čevelj ne obuje
Redki so trenutki, ko smo vsi ponosni člani naše skupnosti. Prepogosto nas obremenjujejo delitve, za katere smo že zdavnaj menili, da so presežene. V resnici se zdi, kot da del politike kar naprej išče razloge, da bi nas kot skupnost sprl in bi tako razdeljenim lažje vladal.
Pa vendar smo dosegli veliko, med drugim imamo svojo državo, smo enakopravni člani Evropske unije in v okviru te skupnosti lahko dosežemo veliko več, kot bi, če bi ostali zunaj nje. Ta skupnost je zasnovana na boju proti fašizmu in nacizmu in Slovenci smo na svoji koži občutili vse grozote, ki jih je prinesla Hitlerjeva zamisel o »novem redu«.
Pri snovanju demokratične Evrope je odločilno sodelovala tudi Francija. Kako tudi ne, saj se je prav v tej državi oblikovala zamisel o svobodi, solidarnosti in bratstvu, kakor to geslo razumemo še v današnjem času. Tega se velja spomniti zlasti v času sedanje koronakrize.
Kljub tej krizi so Francozi več kot uspešno izvedli letošnjo kolesarsko dirko po Franciji. In na njej sta blestela Tadej Pogačar in Primož Roglič. Največji kolesarski navdušenci na začetku tekme niso mogli verjeti, da jima lahko uspe. Vendar sta dokazala, da se lahko tudi relativno maloštevilna Slovenija uspešno kosa z veliko večjimi in močnejšimi, če njeno prizadevanje temelji na trdem delu in znanju. Ne le nekaj sto Slovencev, ki so prišli v Pariz, tudi mi, ki smo spremljali zaključno slovesnost dirke, smo s ponosom poslušali, kako na Elizejskih poljanah odmeva naša Zdravljica. Morda je ob tem kdo ugotovil, kako je besedilo naše himne skladno z izvornimi sporočili francoske revolucije in tudi temeljev Evropske unije. Morda se je predsednik Borut Pahor spomnil na to, ko se je o prihodnosti Evrope pogovarjal s francoskim predsednikom Macronom. Evropa začenja po sedanji krizi novo obdobje. Gre za to, da se v večji meri kot do zdaj zave svoje evropskosti. Med drugim tega, da je njen uspešni razvoj mogoč le ob spoštovanju vladavine prava in človekovih pravic ter solidarnosti tako med državami kot med državljani.
Tako kot vsa Evropa se bo tudi Slovenija prihodnja leta spopadala s posledicami, ki jih je povzročila sedanja kriza. Kam se namerava usmeriti oblast, zgovorno ponazarjajo popravki proračuna. Skrb vzbujajoče je, da se zmanjšujejo sredstva za spodbujanje znanosti. To je sprto z zdravo pametjo. Slovenija namreč gradi svojo uspešnost predvsem na uveljavljanju najsodobnejših tehnologij in že do zdaj se je pokazalo, da so naši znanstveniki te cilje sposobni doseči. Seveda uspeha ni mogoče doseči čez noč, potrebno je trdo delo. Kako se lahko naši znanstveniki merijo tudi pri snovanju najzahtevnejših projektov, se je pokazalo, ko so pred kratkim v zemeljsko orbito poslali dva satelita. Ta uspeh je plod dolgoletnega dela in zavzetosti naših znanstvenikov, tako je pravzaprav na vseh področjih. Tudi v športu, kjer so naši junaki sposobni premagati tekmece iz mnogo večjih in bogatejših držav. A kot rečeno, brez muje se še čevelj ne obuje.
