100 let novomeške pomladi
ZAKLADI SLOVENSKIH MUZEJEV
Prva pokrajinska umetniška razstava v Novem mestu leta 1920 (ob odprtju). Od leve proti desni sedijo: Fran Ančik, Miran Jarc, Anton Podbevšek, Rihard Jakopič, Božidar Jakac, Zdenko Skalicky, Marjan Mušič in Ferdo Avsec. V drugi vrsti stojijo: Emil Stefanović, Jože Žabkar, Leon Štukelj, Emil Pureber, Slavko Šepic, Stanko Šproc, Franc Herman, Viktor Schweiger, Karel Pleiweis, Ljubo Stevanović, Ermin Teply in Slavko Kvas. V tretji vrsti stojijo: Marijan Polenšek, Stanko Schweiger in Karel Barborič.
Pred stotimi leti, natančneje 26. septembra 1920, je skupina mladih, takrat še neznanih novomeških ustvarjalcev stopila na umetniško pot, prežeto z avantgardnimi hotenji, in izpeljala vrsto dogodkov, kasneje poimenovanih novomeška pomlad, ki so dodobra razburkali kulturno življenje Novega mesta ter po intenzivnosti, drugačnosti in nekonvencionalnosti presegli okvire tedanje slovenske umetnosti. V Dolenjskem muzeju stoletnico zaznamujemo z dvema razstavama Let novomeške pomladi in Mladi neznani avantgardni, ki celostno prikazujeta dogodek, prežet z likovno, glasbeno in literarno umetnostjo, ki so jo ustvarjalci ustvarili, ter prikažeta njihovo življenje in delo.
Ime novomeška pomlad tako označuje kulturne slovesnosti: prvo pokrajinsko umetniško razstavo, glasbeni koncert in literarni recital ter tudi duhovno in ustvarjalno gibanje novomeške mladine, ki je te manifestacije rodilo. »Trop vročekrvnih otročajev«, kot je glavne ustvarjalce poimenoval Izidor Cankar, so sestavljali Anton Podbevšek, Božidar Jakac, Miran Jarc, Marij Kogoj, Marjan Mušič in Zdenko Skalicky, pridružili so se jim še Ivan Čargo, France Zupan, Franjo Ančik, Boris Grad in Ferdo Avsec. V spomin na pokojnega Jožeta Cvelbarja so na razstavo vključili tudi njegova likovna dela.
Otvoritveni dogodek, ki je bil izpeljan v dopoldanskih urah v salonu gostilne Josipa Windischerja v Kandiji, je bila prva pokrajinska umetniška razstava, na kateri je pod pokroviteljstvom Riharda Jakopiča sodelovalo deset mladih ustvarjalnih talentov. Skupaj so se predstavili z več kot tristo likovnimi deli, med njimi je bilo tudi delo Riharda Jakopiča, ki je svojo prisotnost na razstavi pospremil z besedami, »da pokaže s tem svoje zadovoljstvo nad mladim pokretom«.
Ob Antonu Podbevšku je bil pobudnik dogajanja Božidar Jakac, pri zasnovi je sodeloval Ivan Čargo, priprave nanj pa je spremljal tudi Miran Jarc. Levji delež pri ureditvi razstave je tako nosil Božidar Jakac, takrat študent praške akademije, ki je med mlade dijake novomeške gimnazije vnesel tudi potreben zagon in željo po ustvarjanju. Dogodek se je za ožji krog povabljenih gostov nadaljeval v popoldanskih urah na Šukljetovem gradu Kamen, kjer je Marij Kogoj s koncertom klavirskih in vokalnih solističnih del predstavil nove ekspresionistične smernice v glasbeni umetnosti.
V večernih urah se je v Narodnem domu odvil Podbevškov in Jarčev literarni recital, namenjen širšemu občinstvu, kjer se je Podbevšek predstavil s pesmimi iz zbirke Človek z bombami, Jarc pa s pesmimi iz zbirke Skrivnostni romar. Naslednji dan sta sledila Podbevškov recitacijski večer in Kogojev slavnostni koncert, na katerem je sodelovala operna pevka Zdenka Zikova, posamezne prireditve pa so trajale še ves teden. Božidar Jakac je pozneje o tem zapisal, da je takrat vrelo vse mesto.
INFORMACIJE
Dolenjski muzej Novo mesto
Muzejska ulica 7, Novo mesto
dolenjski.muzej@dolenjskimuzej.si
www.dolenjskimuzej.si
tel. št.: 07 373 11 30
