Št. 12, december 2020

  • Ljudje, prižgimo luč!

    dec. '20

    LJUDJE, PRIŽGIMO LUČ! Naj luč na ceste sije!

    Iz oken vsake hiše

    naj prek dežel in mej

    srebrno cesto riše,

    da bomo šli po njej.

    PRIŽGIMO LUČ, LJUDJE! Naj luč na ceste sije!

    LJUDJE, PRIŽGIMO LUČ! Naj luč na ceste sije!

    Za otroke naše male:

    ko njihov bo ta svet,

    naj vrt jim bo, ne skale,

    kot bil milijon je let.

    PRIŽGIMO LUČ, LJUDJE! Naj luč na ceste sije!

    LJUDJE, PRIŽGIMO LUČ! Naj luč na ceste sije!

    Prižgimo jo vsi hkrati, po celem svetu hkrati,

    da bodo – kdove odkod –

    utrujeni soldati

    domov spet našli pot.

    PRIŽGIMO LUČ, LJUDJE! Po celem svetu hkrati!

Kazalo

Kdaj v pokoj in kaj je dobro upoštevati? Ob izpolnjenih pogojih za pridobitev pravice do starostne oziroma predčasne pokojnine se marsikateri zavarovanec sprašuje, ali je zanj ugodnejša upokojitev v letošnjem ali v prihodnjem koledarskem letu in kolikšna je lahko razlika v višini pokojnine.

Leta 2021 le redna uskladitev? Tako kot je običajno že vrsto let, je tudi letos Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) v septembru pripravi Jesensko napoved gospodarskih gibanj 2020. Dokument obsega številne kazalce, ki med drugim omogočajo tudi ocenjevanje trenutnega in bodočega življenjskega standarda večine prebivalcev. V tem prispevku se omejujemo le na povzemanje tistih, ki vplivajo na gmotni položaj upokojencev in uživalcev drugih prejemkov iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini

VESTI IZ ZDUS Prostovoljci in starejši uporabniki programa Starejši za starejše smo težko pričakali zaključek epidemije konec maja. Pogrešali smo osebne stike in pogovore, a upanje, da bodo lahko program izvajali tako, kot je zastavljen, to je z obiski na domu uporabnikov je preprečil že drugi val epidemije.

ODZIV NA PRISPEVEK

Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc Bralka je lastnica hiše s prizidkom, na dvorišču pa je še drvarnica, ki jo uporabljajo tudi drugi. Del hiše bi rada dala hčeri, prizidek pa vnukinji. Sama bi se rada rešila lastništva, tudi drvarnice, ki jo uporabljajo še drugi. Zanima jo, kaj naj naredi.

Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz

Uspešno poslovanje zavoda kljub epidemiji Zaradi spremenjenih razmer, ki jih je povzročil izbruh koronavirusa, je več sredstev v pokojninsko blagajno prispeval državni proračun. Pomembno je, da se tudi v zaostrenih razmerah ohrani čim več delovnih mest. Ta mesec bo upokojence razveselila še izredna uskladitev pokojnin za 2 odstotka.

Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk

Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec

Dolž – kot zgodba o Pepelki Zgodbe ljudi z Dolža so hkrati zgodbe mnogih krajev po Sloveniji, ki so bili – zaradi oddaljenosti – že v naprej ožigosani kot manj vredni, manj sposobni. »Podgurci«, so jim rekli in poudarili negativni predznak. Zato so nekateri odšli daleč stran, tisti, ki so ostali, pa so ta žig kar ponotranjili. Čas pa je prinesel spremembe in napredek: šolo, cesto, ki je razdalje skrajšala, internet pa je cel svet povezal v globalno vas. In danes je slika povsem drugačna. Dolž in podobne vasi so kot Pepelka, ki se je otresla pepela in zacvetela kot princeska.

Bohovi in Novakovi – pridni kot čebele Družina Sonje Boh povezuje Štajersko in Dolenjsko, pravilneje, njen rod se širi od Selnice na Dravskem polju do Zgornje Slivnice pri Grosupljem. Ob tem pa Sonjo pozna marsikdo od Grosuplja do Ljubljane; nadvse je priljubljena zlasti v domači vasi. To se je izkazalo ob pogrebu njene mame. Zelo je bila ganjena, ko se je poln avtobus krajanov iz Zgornje Slivnice pripeljal v Selnico na njen pogreb. Tudi s tem so ji pokazali, kako zelo jo spoštujejo.

Jaslice izpod Vremščice Milan Mozetič že približno petnajst let postavlja jaslice v domači cerkvi sv. Štefana v Dolnji Košani. Rad upodablja slovensko pokrajino ali ožjo okolico, čeprav vključuje tudi prizore iz svetopisemske dežele.

IZBRSKANO IZ SPOMINA

Zdravje in bolezen v ljudskem izročilu Kako naj pride do zdravjabolan človek, ki ne zna ne brati ne pisati, če nima ne zdravnika, ne zdravil, ne nobenega znanja? Morda do zdravja pomaga skoz nek obroč potegniti –kot se je reklo v davnih dneh. Obroč, krog, je že po obliki nekaj zaščitnega, varovalnega.

Najlepši turistični kraj v zgornji Mežiški dolini Slikovito urbanizirano središčno naselje v Zgornji Mežiški dolini, ki se v pisnih virih prvič omenja leta 1137, leži ob sotočju reke Meže in Javorskega potoka, kjer je več ravnega sveta. »Kakor v skalnem kotlu ga oklepajo strme apnenčaste pečine Navršnikovega, Šumahovega in Matvozovega vrha ter z gozdovi poraščeni hrbti Ludranskega in Oraževega vrha. Okolica kraja je samosvoja in razgibana, zato je še posebej privlačna za ljubitelje narave. Črno na Koroškem namreč obkrožajo štiri lepe alpske doline: Koprivna, Bistra, Topla in Podpeca,« je jel nekdanji rudarski in železarski, danes pa najlepši turistični kraj v Zgornji Mežiški dolini opisovati 71-letni upokojeni strokovni sodelavec v Koroškem pokrajinskem muzeju – Muzeju Ravne na Koroškem Mirko Osojnik.

Nekaj nomadskega je bilo v podjetju Mariborsko podjetje Hidromontaža je po podatkih revije Engeneering News Rekord v letih 1981 – 1982 sodilo med 250 najuspešnejših svetovnih podjetij, takrat je zaposlovalo okoli 3500 ljudi in skoraj dve tretjini svojih prihodkov ustvarilo v tujini. Bilo je eno največjih in najuspešnejših podjetij nekdanje Jugoslavije.

V spomin dveh Josipov Prihodnje leto bomo dvema velikima imenoma iz slovenske kulturne zgodovine namenili še posebno pozornost, saj je vlada leto 2021 razglasila za leto Josipa Ipavca in Josipa Jurčiča.

Ponosen je, da se v politiki ni prodal Grozote druge svetovne vojne je že kot majhen otrok izkusil tudi mag. Franc Žnidaršič, upokojeni zdravnik iz Trebnjega in še do nedavnega zelo dejaven politik. Rodil se je pred osemdesetimi leti na Bučki na Dolenjskem kot sedmi otrok mami Angeli in očetu Martinu Žnidaršiču. Še preden je dopolnil eno leto, so Nemci družino na silo odpeljali v taborišče. Po končani vojni so se vrnili na izropano domačijo, a žal brez očeta in najstarejšega brata.

Ohranja spomine Bojan Bohnec iz Bratoncev pri Beltincih je dolgoletni lovec in kronist vseh dogodkov Lovske družine Bakovci - Lipovci, hrani pa tudi spomine na Edija Berdena, nekdanjega dirkača in častnega člana Motokluba Veterani Murska Sobota, ki je preminil junija letos.

Inovacije za dušo Mladenič pri 77 letih, ki se ne bo nikoli »do konca« upokojil, saj še vedno ustvarja, svetuje, pa tudi konkretno pomaga v družinskem podjetju, je Jože Bider, Joško, z Dol - Suhe v občini Rečica ob Savinji.

Vedno dobre volje Z upoštevanjem vseh priporočil o zaščiti pred korona virusom so predstavniki društva upokojencev, krajevne skupnosti in KO Rdečega križa Razvanje pripravili slavje ob stoletnici Terezije Fekonja.

So tudi druge bolezni, ne le koronavirus Družinski zdravniki in specialisti ugotavljajo, da je epidemija covida-19 bolnikom prekinila številne preventivne dejavnosti, predvsem pa otežila dostop do zdravstvene oskrbe, kar lahko poslabša stanje njihove bolezni.

Pazimo na raven maščob v krvi

ZDRAVJE KRATKE

Božični obed kot obred Kako hitro se lahko vse spremeni! A temeljne vrednote ostanejo. Tako sem razmišljala, ko sem si nadela masko in stopila na kratko krožno pot okrog domovanja, da bi razgibala noge in misli. Nisem srečevala ljudi, le maske, ki so hodile mimo na primerni razdalji. Pa sem pomislila, kako je bilo minula leta, ko smo se srečevali in poveselili, tudi za bogato pogrnjeno božično mizo, okrog katere se je zbrala vsa družina, vsi otroci, zeta, snaha in vnuki.Bilo naj nas bi osemnajst, a za letošnji božič bova bržkone - sama.

Ste za kos torte? To nenavadno leto se nepreklicno zaključuje, kar je dobra priložnost za praznovanje. Morda kar s torto? Ali veste, da že s koščkom torte bogatega okusazadostimo hrepenenju po sladkem?

Bučni šarkelj

Vsako zbadanje in trganje še ni revma Vzrokov za nastanek revmatičnih obolenj strokovnjaki še niso povsem raziskali. Zagotovo pa ne drži, da sta za njihov razvoj kriva mraz in vlaga, res pa je, da imajo bolniki več bolečin in težav ob poslabšanju vremena. Najpogostejše revmatično obolenje je osteoartroza, ki jo ima kar 80 odstotkov ljudi, starejših od 75 let.

Drugačni prazniki
Veliko blišča in vznesenosti prinašajo prazniki ob koncu iztekajočega se leta. Svetlobe, lučk najrazličnejših barv, božične glasbe, vseh vrst vonjev po dobrotah, kuhanemu vinu … In če smo v dobri koži, nas lahko to vzdušje preplavi in naredi lahkotne, smo v velikem pričakovanju tega posebnega zaključka leta.

Mehko in toplo Pletenine so brezčasne in nepogrešljive v hladnih dneh, v kombinaciji z drugo vrsto oblačil ali pa za samostojno nošenje. Tokrat bomo podrobneje pogledali ponudbo jopic in telovnikov. Zadnji so ponovno v modi, a na policah trgovcev jih nisem zasledila prav veliko. Morda pa je sedaj pravi čas, da se lotimo izdelave volnenega brezrokavnika in si s tem krajšamo dolge zimske večere.

Kaj moramo vedeti o cepivu proti covidu-19?

Osnovna vaja – pretegovanje Glede na velik upad gibalnih sposobnosti pri mladih, kar je letos pokazala nacionalna raziskava na fakulteti za šport, ki se je pod prvotnim imenom Telesnovzgojni karton (danes Športnovzgojni karton) pričela izvajati leta 1981, je skrajni čas, da smo vsi odrasli ob moralnem in etičnem tudi gibalni vzor mlajšim generacijam. Naj nas mlajši vidijo vaditi doma, na dvoriščih in med sprehodi. Bodimo zgled in jim poklonimo to koristno in življenjsko pomembno doto. Poklonimo jim v zgledu vse, kar je najboljšega v nas.

Vnuki še pojejo slovenske pesmi Ko se v Brendijevi pesmi sprašuje, Bo moj vnuk še pel slovenske pesmi, si Boris Kopitar odgovori: »Bo pel, če ga bo tega kdo naučil.« Petje se pri Borisu doma večkrat sliši. Zdaj poje tudi že skupaj z vnukinjami in vnukom.

Slabe luči ogrožajo varnost Če je vidljivost iz avtomobila slaba, je to sitnost, ki po tihem cefra živce in tudi pelje v nevarnost. Praviloma brez potrebe, včasih je dovolj že čiščenje.

Zavetnik savskih brodarjev in čolnarjev Jasno so ga videli, savski brodarji in čolnarji, svojega nebeškega zavetnika, kako čepi vrh gozdne pečevnate strmine, na kamniti rami gora, kakor bi rekel pesnik Dane Zajc, ki je bil tu blizu doma. Njihov posel je bil nevaren. Zato so molili k sv. Miklavžu, naj jih obvaruje pred vrtinci in brzicami, pred podvodnimi skalami in čermi in kar je še bilo takšnih nevarnosti na plovbi po muhasti alpski reki, ki je znala biti zdaj usahla zdaj narasla, malokdaj pa prijazna.

100 let novomeške pomladi Pred stotimi leti, 26. septembra 1920, je skupina mladih, takrat še neznanih novomeških akterjev stopila na umetniško pot, prežeto z avantgardnimi hotenji in izpeljala niz dogodkov, kasneje poimenovan novomeška pomlad, ki je dodobra razburkal kulturno življenje Novega mesta ter po intenzivnosti, drugačnosti in nekonvencionalnosti presegel okvire tedanje slovenske umetnosti. V Dolenjskem muzeju stoletnico obeležujemo z dvema razstavama, Let novomeške pomladi in Mladi neznani avantgardni, ki celostno prikazujeta dogodek, prežet z likovno, glasbeno in literarno umetnostjo, ki so jo akterji ustvarili, ter prikažeta njihovo življenje in delo.

Iz koška ročnih del december 

NA KNJIŽNI POLICI

Ogledala v stanovanju Ogledalo že od nekdaj nosi s seboj sporočilo nečesa skrivnostnega, z njim ravnamo s spoštovanjem, ker se bojimo sedmih let nesreče, če se razbije. Tudi arhitekti nanj gledamo kot na nekaj magičnega, saj ima pri oblikovanju prostorov veliko moč. Prostor sooblikuje, dopolni podobo in kar je še posebej zanimivo – pomaga prikriti napake in pomanjkljivosti prostora.

Domača zelena oaza V časih, ko moramo prevečkrat ostati med štirimi stenami, nam krajšajo čas sobne lončnice, ki so prav tako živa bitja. Številne znanstvene raziskave so pokazale, da so rastline poleg absorpcije ogljikovega dioksida in sproščanja kisika sposobne odstraniti onesnaževalce iz zraka. Zato bo naše bivanje bolj prijetno, če si bomo ozelenili bivalni prostor.

Malo nevednosti ne škodi

Kultura

Antidepresivi na vaši kuhinjski polici Časi niso rožnati, zato ne preseneča, da je tudi počutje mnogih vse bolj sivo. Pa bi lahko prižgali lučko in si pričarali bolj sončno razpoloženje?

Včasih raziskuje kot detektiv Sherlock Holmes To dokazuje tudi razstava Finžgar in Plečnik: prijateljstvo brez meja, ki je na ogled v Plečnikovi hiši. Njen avtor, mag. Marijan Rupert, skrbnik Zbirke rokopisov v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani (NUK), je raziskoval njuno korespondenco in odkril veliko novega, s čimer spet dokazuje, da ni le prizadevni knjižni molj, strokovnjak, odgovoren do kulturne dediščine, ampak tudi neke vrste književni forenzik, detektiv, znanec številnih umetnikov, ki mu zaupajo svoje rokopise. Literaturo moraš imeti rad, da se lahko temu delu posvetiš s srcem, je prepričan. Njegova neuresničena sanja pa je, da bi Slovenci dobili literarni muzej.

Za praznike nazdravljamo s »hudičevim vinom« Poleg petard v decembru pogosteje pokajo tudi šampanjci, bi se lahko začel tale zapis o peninah … Vendar pozor, v nasprotju z veseljem večine, ko iz steklenice s pokom odleti zamašek, resni ljubitelji te vesele mehurčkaste pijače pravijo, da pri pravilnem odpiranju steklenice penine zamašek ne sme odleteti z glasnim pokom. Še manj pa sme iz steklenice brizgniti dragoceni gejzir te umetelno pridelane pijače, ki naj bi jo prvi izdelali Francozi v pokrajini Champagne.

Vas razglednic Na jasi okoli lipe na kamnih sedi skupina mož. Krog je prekinjen ravno dovolj, da lahko še kdo stopi vanj, ker v tem krogu je dobrodošel vsak. Le korak ali dva stran stoji visok kamen, skoraj bi mu lahko rekli monolit, nad katerim se počasi vzpenja luna. Vse je postavljeno v skladu z zlatim rezom. Samo lučaj stran od tam, že sredi gozda, pa je sedem zdravilnih točk, ki so jih čisto slučajno na svojem srečanju odkrili bioenergetiki.

Naj bo praznovanje neobičajno Letošnji prazniki bodo drugačni. Veselih družinskih srečanj, na katerih se nas ob praznično obloženi mizi zbere toliko, da stanovanje poka po šivih in se zarosijo šipe, si v času širjenja bolezni ne bomo privoščili. To bomo pogrešali. Vnuki pa bodo ogoljufani za prižiganje prazničnih luči v mestu, za vročično pričakovanje sprevoda dobrih mož, za.... Kljub vsemu jim pričarajmo praznično vzdušje, bo pač letos drugače!

Srebrno lesketanje Ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati, pravi star pregovor. Znati odsluženim ali nerabljenim rečem nadeti novo podobo postaja v svetu vse bolj priljubljen trend. Recikliranje oziroma preoblikovanje je tudi odlična sprostitev za dušo ki nam in našemu okolju pričara sveže, optimistične zgodbe. Že zgolj občutek, ko za skoraj nič denarja ustvarimo všečen izdelek pa je seveda neprecenljiv.

Simpatične obešanke

Mikrozelenjava na okenski polici V zimskih mesecih poskrbite za sveže vitamine in minerale z mikro zelenjavo. Naredite si majhen vrtiček tako, da na podstavke ali pladnje posejete špinačo, blitvo, solato, rukolo, vrtno krešo, azijsko listno zelenjavo, peteršilj in zeleno.

DRUŽENJE

Ohranjanje kulturne dediščine V Društvu upokojencev Ljutomer Sekcija za ohranjanje kulturne dediščine neguje, raziskuje in ohranja tradicijo naših mam in babic na področju ročnega dela, obrti in kulinarike.

Bolje je prižgati luč kot pa preklinjati temo  V adventni čas, za mnoge najlepši del leta, vstopamo letos v drugačnih, za večino povsem nepojmljivih okoliščinah. Na pogovor smo povabili frančiškanskega duhovnika, patra Bogdana Knavsa, karizmatičnega in med verniki ter na splošno med ljudmi zelo priljubljenega duhovnika mlajše generacije, ki službuje v frančiškanski skupnosti Sveta Gora nad Novo Gorico.

Tudi vse slabo enkrat mine

SVET IN MI

Turistični boni za kratek oddih  Naše sogovornike smo povprašali, kako so izkoristili »darilo države«.

Občine v reševanje dolgotrajne oskrbe Dolgotrajna oskrba se obnese samo, če je lokalno organizirana – kakor otroško varstvo, komunala in druge osnovne potrebe krajanov. Dom za stare ljudi, pomoč na domu, družinska oskrba in ducat drugih programov se samo v domači občini ali mestu lahko dopolnjuje v integriran sistem – tak, da je human, finančno in kadrovsko vzdržen. V Sloveniji ima dom za stare ljudi samo 77 od 212 občin, pa še v teh skupnost nima vpliva, saj so v lasti in upravi države ali kapitala. Evropske države so s svojimi nacionalnimi sistemi uvidele, da je lokalna skupnost edina dobra rešitev za naraščajoče potrebe po dolgotrajni oskrbi. Projekt 30 slovenskih občin – Konzorcij 17 – obeta razvoj tudi pri nas.

Slast oblasti

PISMA BRALCEV Gospod, ki že leta neutrudno zbira zamaške v humanitarne namene, nam je poslal prav posebno voščilo in obenem spomnil na tri zimske dobre može. Upajmo, da vas bo vsaj eden od njih obiskal, čeprav nam covid-19 spreminja utečen način življenja.Uredništvo

Na pokojnino vplivajo tudi osebne odločitve V Evropski uniji ženske v povprečju zaslužijo 16 odstotkov manj kot moški, njihova povprečna pokojnina pa je celo 30 odstotkov nižja od povprečne pokojnine moških. Pokojninskovrzel bi odpravilo zmanjševanje razlik med ženskami in moškimi na trgu dela, zlasti pri plačah ter zagotavljanje enakega položaja skozi celotno življenjsko obdobje.

Z dobrimi ljudmi se vse da Starejšim, ki živijo daleč od urbanih središč, s slabo prometno povezavo in nimajo v bližini svojcev, veliko pomeni, da jih pride nekdo z avtomobilom iskati na dom, jih popelje kamor želijo in jih domov tudi pripelje. Če prevoza ni treba plačati, še toliko bolje, saj vsak prihranjen evro od pokojnine pride prav. Še več pa pomeni občutek, da je nekomu mar za tvoje potrebe.

NOVICE OD VSEPOVSOD

 


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media