So tudi druge bolezni, ne le koronavirus
Družinski zdravniki in specialisti ugotavljajo, da je epidemija covida-19 prekinila številne preventivne dejavnosti, predvsem pa bolnikom otežila dostop do zdravstvene oskrbe, kar lahko poslabša stanje njihovih bolezni.
Veliko bolnikov je strah okužbe s koronavirusom, zato odlašajo s pregledi ali pa ne pridejo na pregled tistega dne, ko so bili naročeni. Tako je na primer s sladkornimi bolniki. Po rezultatih raziskave Mednarodne zveze diabetikov v Evropi (IDF Europe) 65 odstotkov sladkornih bolnikov skrbi nevarnost okužbe z novim koronavirusom, skoraj polovica pa je zaskrbljena zaradi morebitne slabše dostopnosti do zdravil in medicinskih pripomočkov. Več kot 80 odstotkov bolnikov pogreša obisk pri zdravniku. Tudi pri nas družinski zdravniki opažajo, da v zadnjih mesecih del sladkornih bolnikov prihaja v ambulanto s slabšo klinično sliko, zaskrbljeni so zaradi nevarnosti okužbe in pogosto tesnobni. Več je tudi takih, ki opuščajo navodila o zdravi prehrani, primerni za diabetike. Tako ravnanje pa lahko hitro pripomore k poslabšanju bolezni. Zato diabetologi posebej poudarjajo, naj tudi v času epidemije sladkorni bolniki ne opustijo rednega gibanja in pazijo, da ne povečajo telesne teže. Predvsem pa morajo skrbeti, da bodo imeli urejen krvni sladkor. Neurejena sladkorna bolezen namreč izjemno poveča tveganje za srčni infarkt in možgansko kap.
Po trenutnih podatkih imamo približno 136.900 oseb s sladkorno boleznijo, velika večina ima sladkorno bolezen tipa 2. Prvi rezultati nacionalne raziskave Odkrijmo sladkorno pa kažejo, da je vsaj še 79.000 bolnikov s sladkorno boleznijo, pri katerih bolezen še ni prepoznana.
Najpogostejša je sladkorna bolezen tipa 2, ki jo ima devet bolnikov od desetih. Zanjo je značilno, da krvni sladkor več let narašča počasi, brez kakršnih koli težav, tako da oboleli sploh ne ve, da ima sladkorno bolezen. Sicer pa število sladkornih bolnikov iz leta v leto narašča, tudi zaradi staranja prebivalstva. Sladkorna bolezen je namreč ena izmed najpogostejših kroničnih bolezni starejših od 65 let. Posebej zgovoren je podatek, da se je v času od leta 2008 do 2019 število prejemnikov zdravil za zniževanje krvnega sladkorja povečalo za skoraj 40 odstotkov.
Moški, bodite pozorni
Tudi v Društvu uroloških bolnikov Slovenije opažajo, da se dostopnost do diagnostike in posegov na področju urologije zaradi ukrepov, uvedenih zaradi novega koronavirusa, poslabšuje. Manj je napotitev bolnikov v urološko ambulanto, zaradi česar odkrijejo manj bolezni, prav tako je narejenih manj operacij pri bolnikih z rakom na prostati. To pa je najpogostejši rak pri moških, vsako leto odkrijejo okoli 1600 novih primerov. Rak raste počasi, saj od nastanka bolezni do kliničnih znakov mine kar nekaj let. Pri začetni obliki bolezni bolniki navadno nimajo težav ali pa jih pripisujejo starosti, in ne boleznim, kot sta benigno povečanje prostate in vnetje prostate (na primer težave z uriniranjem). Običajno pridejo k zdravniku pozno, ko je bolezen že napredovala ali se je celo razširila na druge dele telesa.
Statistični podatki že tako kažejo, da moški za rakom obolevajo in umirajo pogosteje kot ženske. Zato tako urologi kot društva bolnikov pozivajo moške, da začnejo bolje skrbeti za svoje zdravje in so pozorni na spremembe na svojem telesu in pri počutju. Predvsem pa naj ob uroloških težavah ne odlašajo in takoj vzpostavijo stik z osebnim zdravnikom, sploh če opazijo spremembe na modih, kri v urinu in blatu ali imajo nepojasnjene bolečine v trebuhu.
Če potrebujete nasvet ali pogovor, obiščite spletne strani društev bolnikov. Tam boste lahko izvedeli marsikaj koristnega ali se pogovorili s kom, ki je imel podobne zdravstvene težave.
Zveza društev diabetikov Slovenije: https://www.diabetes-zveza.si/, tel. št.: 1 430 54 44, e-pošta: sloda@siol.net
Društvo uroloških bolnikov Slovenije: https://www.dub.si, tel. št.: 041 694 736, e-pošta: info@dub.si
Slovensko onkološko društvo za moške OnkoMan: https://www.onkoman.si, tel. št.: 031 505 777, e-pošta: info@onkoman.si
