Klekljani zakladi Savinjske doline 

Zgodbe | jan. '21

Helena in Hrane Kocič v družbi Tanje Oblak, velike mojstrice klekljane čipke

V Šempetru živita zakonca Helena in Hranislav Kocić - Hrane, ki sta primer izjemne zakonske harmonije in ustvarjalnosti. Poleg tega sta tudi »oče in mati« Savinjske čipke, ki jo poleg klasičnih motivov krasijo tudi motivi rimske nekropole in hmelja, največji zakladi Savinjske doline.

Zakonca Kocić se dopolnjujeta v ustvarjanju in vsakdanjem delu. Tudi pri opravilih na velikem vrtu z dvema rastlinjakoma, kjer poleg zelenjave in raznih zelišč ne manjkajo niti limone, mandarine, kakiji, kiviji, borovnice. Številni pridelki najdejo svoje mesto v shrambi. Letos sta zakonca z raznimi zelenjavnimi, sadnimi in drugimi dobrotami napolnila kar okrog 1500 kozarcev, ki bodo na voljo šestim družinam. Svoje kulinarično veselje (in znanje) sta pred tremi leti kronala tudi s knjigo Dobrote iz naše kuhinje, ki je nekakšen priročnik z nasveti in recepti.

Skupaj sta napisala in oblikovala tudi obsežno knjigo Savinjska čipka. Izdala sta jo v samozaložbi v majhni nakladi nekaj deset izvodov, ki sta jih podarila zaslužnim ljudem za moralno podporo pri njunem ustvarjanju. Poleg številnih fotografij njunih izdelkov in risb čipk knjigo bogatijo tudi lepe misli, aforizmi in pregovori, ki so napisani s posebno pisavo – kaligrafijo, ki je še eden od konjičkov ljubiteljskega slikarja Hranislava Kocića.

Stanovanje kot galerija

Njuna hiša je nekakšna galerija njune ustvarjalnosti, ki krasi pohištvo, stene, zavese, mize … Vsak del stanovanja tako rekoč izkazuje tudi njuno zbirateljsko strast. Hrane ima na primer lepo zbirko mineralov, Helena naprstnikov za šivanje, vse to pa še v veliko večji meri bogatijo najrazličnejši likovni in kiparski eksponati, slike in kipci, ki pričajo, da je Hrane res vsestranski umetnik. »Z ljubiteljskim slikarstvom se ukvarjam že več kot 40 let. Upodabljam v različnih tehnikah, kot so pirografija, olje na platno, akvarel, tempera, grafika in drugo. Izobraževal sem se pri znanih slovenskih slikarjih mag. Željku Opačaku in Veljku Tomanu. Slikam v realističnem in impresionističnem slogu. Pred 15 leti pa sem začel še kipariti, in sicer iz bele gline (terakote). Kiparim v renesančnem in baročnem slogu ter arhaičnem slogu, grške in rimske antike. Moji vzorniki so Augustinčić, Meštrović, Roksandić, Michelangelo, Bernini, Rodin ter grški in rimski etruščanski kiparji,« je na kratko razložil svojo ustvarjalnost Hrane Kocić in me skozi opremljeno baročno sobo, katere pohištvo krasijo klekljani prti in prtički, povabil v dnevno sobo. Tudi tu je vse polno klekljanih izdelkov, med katerimi je nekaj posebnega nedvomno Savinjska čipka, ki je rezultat skupnega dela. Hrane pripravlja motive za čipko, žena Helena pa jo izdeluje. Pretežno v baročnem in realističnem slogu izdelana Savinjska čipka je unikatna in tudi uradno registrirana in zaščitena pri Avtorski agenciji Slovenije. Sicer pa Helena izdeluje tudi briško, irsko, paško in idrijsko čipko.

Rojstvo Savinjske čipke

Klekljane čipke so povsod po stanovanju.

»Z ženo sva Savinjsko čipko začela izdelovati leta 2001, prva razstava pa je bila v Hmeljarskem domu Šempeter,« pove Hrane, saj žene Helene ob mojem obisku ni bilo doma. Nato razloži, kako je prišlo do njenega »rojstva«. »Helena je že od zgodnje mladosti imela rada čipke. Mama jo je naučila kvačkanja, šivanja in pletenja. Najprej je pletla zase, nato za hčerke, ob tem pa si je želela, da bi se naučila tudi klekljanja. Želja se ji je uresničila, ko je spoznala Savino Naraks, žalsko Idrijčanko, ki jo je tudi naučila te umetnosti, za kar sva ji nadvse hvaležna. Resno se je lotila klekljanja na idrijske »papirce« (načrte). Bula za klekljanje je bila prebodena z bucikami, kleklji so ropotali, jaz pa nisem mogel več mirno počivati na kavču. Lepega dne se mi je porodila ideja, da stiliziram posebno čipko, ki bi se razlikovala od drugih. Tako se je rodila Savinjska čipka, ki jo je žena sprejela z velikim veseljem. V skoraj dvajsetih letih sem tako narisal več sto risb, ustvarjam pa še vedno nove motive. Med njimi so tudi portreti v tehniki abstraktnega vezenja (šivanja), ki jih na podlagi mojih risb Helena kleklja,« z navdušenjem razlaga sogovornik. Ob tem mi predstavlja posamezne umetnine, ki so jih lahko številni Savinjčani in drugi videli na njunih samostojnih ali skupinskih razstavah v domačem Šempetru, Žalcu, Celju, Preboldu in tudi v Velenju, Radencih, Pliberku v Avstriji … Poleg samostojnih razstav sta imela tudi več kot dvajset letnih razstav v okviru krožka Deteljica Univerze za tretje življenjsko obdobje Žalec, kjer sta nepogrešljiva člana, Helena pa je vrsto let krožek tudi vodila.

Vsaka razstava je bila nekaj posebnega, a kot pravi Hrane, je bila po njegovem mnenju in mnenju obiskovalcev najlepša razstava Nostalgični Žalec v objemu hmelja. Posvečena je bila 50. obletnici mesta Žalec. »Leta 2014 je potekala obnova osrednjega starega dela mesta, ulice so bile obnovljene, fasade osvežene, mesto je postalo lepše. To naju je navdihnilo, da sva razstavo posvetlila metropoli Savinjske doline in središču hmeljarstva. Razstavila sva deset unikatnih slik Žalca v pirografski tehniki, štirideset unikatnih klekljanih čipk na temo hmelja in dvajset unikatnih prtov s hmeljsko tematiko,« se spominja Hrane.

Čipke sta glede na tematiko razdelila v skupine, in sicer: slovenske rože v naravi, metulji na Slovenskem, unikatne čipke hmelja v klekljani in kvačkani tehniki, briška čipka, zgodovinska čipka – rimska nekropola, zavese – klekljane čipke z motivi, ki nam jih podarja narava, heraldični grbi savinjskih občin ter regij, čipke v povezavi z modo, portreti v klekljani in vezeni tehniki ter pletenje in vezenine. S ponosom tudi pove, da imata z ženo ohranjene še čipke njunih babic in prababic, stare od 100 do 150 let. » Čipke babice Marije Lapan in njene mame Helene so izdelane v tehniki rišelje, kvačkani in vezeni tehniki, hraniva in ohranjava pa tudi njeno posteljnino, spodnje perilo in stenske motive. Na vsaki čipki je njen monogram ML,« še pove 78-letni Hrane, ki je tako kot dve leti mlajša žena Helena po poklicu ekonomist. Ona je upokojitev dočakala v Kovinotehni, mož pa v Cinkarni Celje, kjer je bil vodja prodaje. Spoznala pa sta se v nekdanjem Feralitu, kamor je Hrane poslovno prihajal iz Srbije. Iskra je preskočila in ju združila v zakon, ki sta ga obogatili hčerki, čez leta pa še vnuki in vnukinje, ki še lepšajo jesen njunega pestrega in ustvarjalnega življenja.

Besedilo in fotografiji: Darko Naraglav 


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media