Življenje z osebo, ki ima demenco, 1. del

Dobro počutje | jan. '21

Mama se spreminja 

Mama je bila pri 80 letih še zelo gibčna in hitra. Opravila je vsa dela okrog hiše. Urejala je vrtiček, sadila rože in jih negovala. Po poklicu je bila šivilja, in to je bil tudi njen konjiček. Njena hči je bila navajena, da je vse, kar je bilo treba zašiti, prinesla k mami. Že naslednji dan je bilo vse zašito in popravljeno.

Mama je postopno začela opuščati šivanje. Tudi hčeri ni več želela ustreči. Prva hčerina misel je bila, da je postala malo bolj ležerna ali celo lena. Tudi na vrtu se je opazilo, da ni več tistih pridnih rok, ki bi vsako travico sproti odstranile. Hči jo je spodbujala, naj poskrbi za vrtiček, a se mami to ni zdelo potrebno … To so bili začetki demence, ki jih hči takrat ni zmogla prepoznati. Čeprav sama že 30 let dela na oddelku za bolnike z demenco Psihiatrične klinike Ljubljana. Kot delovna terapevtka se vsak dan ukvarja z bolniki, ki imajo demenco, in prav tako z njihovimi svojci.