Vizija oskrbe in oskrbovalnega sistema
DOLGOTRAJNA OSKRBA
PIŠE: prof. dr. Jože Ramovš, Inštitut Antona Trstenjaka
Zakaj razvoj dolgotrajne oskrbe nekaterim evropskim državam dobro uspeva? Odgovor je vizija. V Nemčiji so se na primer pred dobrega četrt stoletja v politiki, strokah in civilnih organizacijah ter medijih posvetili vprašanju, kaj potrebujemo, kaj zmoremo in kaj hočemo na področju oskrbe starostno onemoglih, kronično bolnih in invalidnih ljudi. Do leta 1995 sta imela njihovo politično vodstvo in javnost stvaren odgovor – in sprejeli so kakovosten zakon o dolgotrajni oskrbi.
Prikazan je samo večji odlomek članka. Ogled celotnih člankov je na voljo naročnikom, ki se za ogled članka v celoti lahko prijavijo tu.
Za prijavo potrebujete naročniško številko in PIN. Če ste naročnik, lahko za pridobitev številke PIN pošljete svoje podatke (ime, naslov, naročniška številka) na e-naslov evzajemnost@vzajemnost.si.
Če niste naročnik, se lahko naročite tu.
Samozdraviti se je treba znati
V razvitem svetu vsak dan porabimo na tone sintetičnih zdravil. Prevladujejo zdravila proti bolečinam, pomirjevala, pripravki za večjo moč in energijo, za dvig imunskega sistema, proti stresu in depresiji. Marsikdo med nami tudi prehitro seže po tabletah in drugih umetnih pripravkih tudi tedaj, ko to sploh ni nujno potrebno.Naj bo prihodnost brez konflikta med ekologijo in ekonomijo
Marinka Vovk je doktorica bioloških znanosti, razvojnica, mentorica, strokovna sodelavka, socialna podjetnica in vodja razvoja v raziskovalnem centru RE-USE. Leta 2012 je ustanovila prvo socialno podjetje v Sloveniji Center ponovne uporabe (CPU), ki prispeva k zmanjševanju odpadkov, kroženju virov in spodbujanju lokalnih delovnih mest, pa tudi k ozaveščanju in izobraževanju potrošnikov.Vezeni izdelki so spričevalo marljivosti in ustvarjalnosti
Upokojena računovodska uslužbenka Marija Šolar iz Zgornje Besnice ima v več mapah zbrano domače in tuje gradivo o vezenju. Veliko časa in truda je bilo potrebnega za pripravo lepo oblikovanega priročnika Umetnost vezenja.Zadnji dve leti sta bili nenavadni in težki. Epidemija koronavirusa je terjala hud davek, zahtevala je številna življenja, marsikateri pa še danes čutijo posledice, ki jih je pustila bolezen. Zaradi zapiranja družabnega življenja, šol, ustanov in celo prepovedi druženja med sorodniki in prijatelji sta se ljudi lotevala tesnoba in strah pred prihodnostjo. Med številni ukrepi so bili nekateri povsem sprti z zdravo pametjo, na primer nošenje zaščitnih mask tudi na prostem, na sprehodu v naravi, kjer bi se lahko nadihali čistega zraka. Maske zdaj niso več potrebne, le še v zdravstvenih ustanovah in socialnovarstvenih zavodih, čeprav ljudje še vedno zbolevajo za covidom-19. K sreči je potek bolezni lažji.
-
Fotogalerije
Prvi dan medgeneracijskega druženja
23. maj 2022 Po dveh letih premora so se...Začel se je jubilejni, že 20. F3ŽO
29. september 2021 Po letu premora zaradi epidemije...Na otoku Gozo še največ zelenja
10. april 2020Radoživa in pisana Malta
9. april 2020 Tik preden nam je koronavirus...Prostor mora biti za vse generacije
2. oktober 2019 Festival za tretje življenjsko... 
-
Član kluba Vzajemnost je vsak naročnik revije, ki dobi kartico s svojim imenom in naročniško številko.
Več » -
Zgradili so Most, ki ga nihče ne bi smel porušiti
Ne sprijaznite se z uhajanjem vode!
Kdaj v pokoj in kaj je dobro upoštevati?
Decembra višje pokojnine za 2 odstotka
Sprejete rešitve ne rušijo sistema, pomenijo pa dvig najnižje pokojnine
Z odnosom do ostarelih svojcev dajemo zgled otrokom
Usklajevanje pokojnin je namenjeno ohranjanju njihove vrednosti
© 2022 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42
Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS
▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre
revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media