Kako do zobozdravnika?

Dobro počutje | jan. '21

Zobozdravnikov imamo dovolj, a je iz zdravstvene blagajne financirano premalo programov.

Med ljudmi je pogosto slišati, da ne morejo do zobozdravnika, ker so čakalne vrste zelo dolge, denarja za zasebnika pa nimajo. Marsikateri se težko sprijaznijo, da je treba v javnem zobozdravstvu tudi kaj doplačati, čeprav imajo urejeno tako obvezno kot prostovoljno zavarovanje. A med nami so žal tudi osebe, ki sploh niso zdravstveno zavarovane …

Zakaj je tako težko priti do zobozdravnika v javnem sistemu (torej tudi do koncesionarjev) in zakaj so čakalne dobe nerazumljivo dolge? Na Zdravniški zbornici Slovenije (ZZS) odgovarjajo, da je v primerjavi z dostopnostjo družinskih zdravnikov, ki jih v zadnjih letih primanjkuje, v Sloveniji dovolj zobozdravnikov, je pa iz zdravstvene blagajne financirano premalo programov. Odbor za zobozdravstvo pod vodstvom Krunoslava Pavlovića, dr. dent. med., na to intenzivno opozarja. Po izračunih, ki so jih javno predstavili že julija 2018, v zobozdravstvu manjka do 500 programov zobozdravstva za otroke in odrasle. »Od takrat na to redno opozarjamo. In prav s tem namenom je nastal tudi Manifest za spremembo zobozdravstvenega sistema.«

Kdor ima izbranega zobozdravnika in je torej že v »sistemu«, je v neprimerljivo boljšem položaju kot nekdo, ki zobozdravnika nima. Kljub temu marsikateri pacient zaradi slabe dostopnosti javnega zobozdravstvenega sistema išče storitve tudi pri zasebnikih, če si to seveda lahko privošči. Kdor pa nima zobozdravnika, se mora pozanimati, kje še sprejemajo paciente, pri tem si lahko pomaga s spletnimi stranmi zdravstvenih domov. Zdravstveni dom Ljubljana ima na primer že na prvi strani povezavo do seznama zdravnikov in zobozdravnikov, ki še sprejemajo nove paciente. Seznam je informativen. Podatki se namreč lahko dnevno spreminjajo zaradi morebitnih odhodov zdravnikov, novih zaposlitev ali pa ima določeni zdravnik že toliko opredeljenih zavarovanih oseb, da ni več dolžan sprejemati novih. Za vso Slovenijo pa so podatki dostopni na strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v iskalnik vpišite: ZZZS Seznam aktivnih zobozdravnikov za odrasle in mladino).

Če ne najdete zobozdravnika

Tistim, ki morda kljub temu ne pridejo do zobozdravnika, na zbornici svetujejo, naj se »kot zavarovane osebe pisno obrnejo na ZZZS, kjer naj vztrajajo, da zavod, ki razpolaga z njihovimi prispevki iz zdravstvenega zavarovanja, poskrbi, da bodo oskrbo tudi dobili«. Vsak zavarovanec ima namreč iz naslova obveznega zavarovanja pravico do vsaj enega preventivnega pregleda letno in nato obravnave v skladu z obveznim zavarovanjem, pojasnjujejo. »Edino pritisk konkretnih zavarovancev na ZZZS bo morda vendarle prepričal k bolj aktivni vlogi pri reševanju tega problema. Zbornica na to opozarja, vendar so bili za zdaj doseženi le manjši premiki na posameznih specialističnih področjih (na primer ortodontija za otroke), ne pa tudi na področju splošnega zobozdravstva v obsegu, da bi to lahko bistveno čutili predvsem tisti, ki zobozdravnika sploh nimajo. Po podatkih, ki so nam poznani, kar 25 odstotkov prebivalcev nima izbranega zobozdravnika,« še pravijo na ZZS. Poudarjajo, da morajo imeti pacienti zagotovljeno nujno zobozdravstveno pomoč, preventivne in kurativne storitve ter možnost zapiranja vrzeli med zobmi, da se jim ustno zdravje ne poslabša. »Država mora poskrbeti tudi za ranljive skupine prebivalstva. Kako bo to uredila, pa mora povedati stroka, a ne le tisti pri zdravstveni zavarovalnici, temveč tudi predstavniki zobozdravnikov, združenih pod okriljem ZZS.« Maja so zato poslali tudi javno pismo Marjanu Sušlju, generalnemu direktorju ZZZS. (Pismo je dostopno na spletni strani zbornice.)

Kaj pravi zdravstvena zavarovalnica?

Zakaj Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ne financira več programov, s čimer bi skrajšali čakalne vrste in bi ljudje lažje oziroma hitreje prišli do pregleda pri zobozdravniku? Na to so nam odgovorili, da so za izboljšanje dostopnosti pacientov do zobozdravnikov v letu 2020 plačevali dodatnih 48 zobozdravnikov oziroma 48 dodatnih zobozdravstvenih ambulant v primerjavi z letom 2016. Za celotno zobozdravstveno dejavnost so leta 2019 namenili 24,3 milijona evrov več kot pred štirimi leti. Širitev programov v zobozdravstvu načrtujejo tudi za naprej. »Glede na obstoječo, relativno široko košarico pravic do zobozdravstvene dejavnosti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja menimo, da je treba še naprej širiti mrežo ambulant v zobozdravstvu ter za to zagotoviti tudi bistveno večja dodatna finančna sredstva, kot jih namenjamo danes. Menimo, da je treba javno zobozdravstvo v Sloveniji krepiti, še posebej ker v Sloveniji namenjamo zdravstvu 413 evrov (17 odstotkov) manj denarja na prebivalca kot v drugih evropskih državah. Ker v Sloveniji sredstva državnega proračuna za zdravstvo predstavljajo le 3 odstotke vseh sredstev za zdravstvo, kar je eden najmanjših deležev med vsemi državami EU, menimo, da bi morali bistveno povečati predvsem ta sredstva, in sicer na okoli 10 odstotkov. To pa je treba urediti s politično voljo v državnem zboru in vladi.«

Kako in kdaj torej nameravajo urediti to področje? »Obstoječa košarica pravic v zobozdravstvu potrebuje posodobitve skladno s hitrim razvojem medicine in tehnologije s ciljem zagotavljanja visoke ravni oralnega zdravja prebivalcev; zanjo je treba zagotoviti tudi dodatne time v javnem zobozdravstvu in dodatna finančna sredstva ter tako reševati tudi težave zaradi dolgih čakalnih dob in (do)plačil pacientov za zobozdravstvene storitve. Pri pripravi strategije razvoja zobozdravstvene dejavnosti je zato nujno dobro sodelovanje medicinske stroke, plačnika zdravstvenih storitev in ministrstva za zdravje, politika pa mora ustvariti sistemske in finančne pogoje za ustreznejši razvoj zobozdravstvene dejavnosti,« so zapisali v ZZZS.

Ambulante pro bono 

Tistim, ki si zaradi socialne stiske ne morejo privoščiti osnovnih zobozdravstvenih storitev, brezplačno pomagajo v ambulantah pro bono v Ljubljani in na območju Postojne in Pivke. Kolikor nam je uspelo izvedeti, so nujni zobozdravniški pregledi ljudem brez osnovnega zdravstvenega zavarovanja na voljo tudi v Mariboru (zobozdravstvena ordinacija deluje v okviru Karitasa), Kranju (prek Društva za pomoč osebam brez urejenega zdravstvenega zavarovanja Fajdigova ambulanta – kot pravijo, še nihče ni iskal zobozdravniške pomoči) in Kopru (v okviru zdravstvenega doma po predhodnem posredovanju splošne ambulante pro bono).

Zobozdravstveno ambulanto pro bono v Matenji vasi pri Postojni je v prostorih, kjer je včasih delal kot zasebnik, po upokojitvi odprl Želimir Božič, dr. dent. med. V ambulanti opravljajo zobozdravstvene storitve za socialno šibke zlasti iz občin Postojna in Pivka ter za prosilce za mednarodno zaščito ter uporabnike programov Slovenske filantropije. Stroške obratovanja finančno podpirata obe občini, za financiranje zobne protetike pa Slovenska filantropija zbira donacije. Kdo je upravičen do zobozdravstvene pomoči, po svojih kriterijih ugotavlja postojnski center za socialno delo, ki izda napotnico, s katero se upravičenec nato naroči na pregled. Uporabniki so (razen protetike) deležni vseh zobozdravstvenih storitev, ne le nujnih, pojasnjuje zobozdravnik Božič. »Naredim jih glede na količino donatorskih sredstev. Nabavo potrošnega in zobozdravstvenega materiala v večjem delu namreč pokrivam z donacijami dobaviteljev zobozdravstvenih materialov. Denarne donacije pa so večinoma porabljene za plačilo izdelave protetičnih izdelkov – tako sem do zdaj naredil 36 protez in pri marsikom zaključil oralno rehabilitacijo. Nujne zobozdravstvene storitve s pomočjo Slovenske filantropije opravljam tudi za prosilce za mednarodno zaščito. Zaradi znanih razlogov so donacije v letu 2020 usahnile, hkrati pa je zaradi veljavnih omejitev obisk v ambulanti nekoliko manjši.«

Zobozdravnik, ki je v treh letih in pol pomagal skoraj 140 ljudem, je tudi sicer znan po dobrih delih in humanitarnosti (dejaven je bil v več humanitarnih organizacijah in društvih), zato ni nič presenetljivega, da je bil leta 2017 izbran za junijsko osebnost Primorske. Veliko povedo njegove besede ob odprtju ambulante: »Najbolj bom vesel, ko jo bom lahko zaprl, ko ne bo več nikogar, ki si ne bi mogel privoščiti vsaj osnovnih zobozdravstvenih storitev in bi potreboval naše storitve.« A kot kaže, bo ljudi, ki za svoje zdravje ne bodo mogli ustrezno poskrbeti brez brezplačne pomoči tako zdravnikov kot zobozdravnikov, vedno več, kar je zelo skrb vzbujajoče in žalostno.

 Pravice iz obveznega zavarovanja

Odrasla zavarovana oseba ima iz obveznega zdravstvenega zavarovanja (ob upoštevanju standardov storitev in materialov) pravico do naslednjih zobozdravstvenih storitev:

- letnega pregleda,
- zdravljenja zob, njihovega polnjenja (plombiranja) in nadgrajevanja, rentgenskega slikanja zobovja in čeljustnic, zdravljenja vnetnih in drugih sprememb ustne sluznice ter oralnokirurških in maksilofacialnih kirurških storitev,
- zobnoprotetičnih pripomočkov,
- kontrolnega pregleda šest mesecev po končanem konservativnem zdravljenju in končani zobnoprotetični rehabilitaciji,
- v izjemnih primerih do zobnih vsadkov.

Na ZZS pa pojasnjujejo, da obvezno zdravstveno zavarovanje protetiko krije le 10-odstotno, druge storitve pa le 80-odstotno. Če nimate sklenjenega dodatnega (prostovoljnega) zavarovanja, morate doplačati k že definiranemu doplačilu za nadstandard. »Na ta absurd tudi opozarjamo več let, torej da ni transparentnosti v plačevanju zobozdravstvenih storitev.« Povedano razumljivejše: če imate plačani obe zavarovanji (obvezno in prostovoljno oziroma dodatno zdravstveno zavarovanje), boste morali v javni mreži doplačati le za morebitne nadstandardne materiale in samoplačniške storitve. Če pa imate samo obvezno zavarovanje, boste morali poleg tega iz lastnega žepa kriti še znesek, ki bi ga sicer krilo prostovoljno zavarovanje.

Čakalne vrste

Kot izvajalci zobozdravstvenih storitev v javni mreži delujejo zdravstveni zavodi in koncesionarji, za katere veljajo enaka pravila igre. Ločeno od sistema imamo čiste zasebnike. Teh, pojasnjujejo na zdravniški zbornici, je v Sloveniji dovolj, da bi skrajšali čakalne dobe, a le če bi sami želeli skleniti pogodbo z zavodom za zdravstveno zavarovanje pod pogoji, ki jih je ta v zadnjem letu zelo zaostril.

 Natalija Mljač, fotografija: Shutterstock


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media