Socialna varnost zagotovljena tudi med epidemijo
Novembra je kljub nepričakovanim razmeram, ki jih je povzročila epidemija koronavirusa, uspešno potekala že 3. konferenca pokojninskega in invalidskega zavarovanja v organizaciji GV Založbe. Tokrat seveda prek spleta. Glede na hitro širjenje koronavirusa po vsem svetu in prve učinke, ki jih je imel na gospodarstvo in posledično socialno varnost posameznikov, je bila letošnja osrednja tema konference ustrezno zagotavljanje socialne varnosti v času epidemije in podobnih izrednih razmerah. Poleg osrednje teme je program konference zajel še druga področja, ki so tesno povezana z delovanjem pokojninskega sistema, in sicer trg dela, dolgotrajno oskrbo ter zagotavljanje ustrezne varnosti in zdravja delavcev na delovnem mestu.
V dveh dneh, 16. in 17. novembra, so se na konferenci zvrstila predavanja uglednih strokovnjakov in poznavalcev razmer na omenjenih področjih, s čimer je konferenca pomembno nadgradila lanskoletni program. S svojim govorom jo je odprl minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj. Poudaril je pomen pokojninskega zavarovanja, ki je predvsem v zagotavljanju dostojnih pokojnin vsem zavarovancem, in predstavil ukrepe, ki jih je Slovenija sprejela za ohranjanje delovnih mest v času epidemije, ter dodal, da so bile tudi v času epidemije brez težav izplačane vse pravice iz sistemov socialne varnosti. Opozoril je na demografske spremembe in staranje prebivalstva v Sloveniji, kar bo imelo tudi javnofinančne posledice na delovanje sistemov socialne varnosti. Kot nadaljnji izziv je tako poudaril zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti pokojninskega sistema ob hkratnem zagotavljanju ustrezne ravni pravic. Ukrepi, sprejeti v lanskem letu, so imeli namen doseči podaljševanje aktivnosti posameznikov na trgu dela, vendar pa je minister poudaril, da bo treba za ohranitev ravnovesja med vzdržnostjo sistema in primerno višino pokojnin sprejeti nove ukrepe. V zaključku se je še posebej zahvalil predstojnikom vseh zavodov, ki so zagotovili nemoteno izvajanje socialnih zavarovanj v času epidemije.
Vpliv epidemije
Uvodna sekcija je podala oceno vpliva epidemije covida-19 na razmere na trgu dela in družbeno blaginjo vseh generacij. Dr. Andraž Rangus, direktor sektorja za izvajanje zavarovanja na zavodu, je predstavil kategorije, na katere je imela epidemija največji vpliv, in pojasnil, kakšen vpliv bo imela na medgeneracijsko solidarnost v prihodnosti. Podatki kažejo na izjemen vpliv na trg dela, saj naj bi se po prvih ocenah Mednarodne organizacije dela v prvem valu epidemije število delovnih ur znižalo v tolikšnem obsegu, kot če bi izgubili 195 milijonov delovnih mest z zaposlitvijo za polni delovni čas. Dr. Alenka Kajzer, namestnica generalne direktorice Umarja, je povedala, da je epidemija v Sloveniji najbolj prizadela predelovalni sektor. Damjan Mašera, vodja Sektorja za delovna razmerja in druge oblike dela na MDDSZ, je predstavil vse mogoče ukrepe, ki jih trenutno veljavna zakonodaja s področja delovnih razmerij omogoča delodajalcem, da se odzovejo na nepričakovane dogodke, kot je epidemija. Janko Preac, predstavnik Fursa in direktor uprave, ki je predstavil vpliv epidemije na pobiranje davkov in prispevkov, je poudaril, da je država za ohranjanje delovnih mest sprejela številne finančne ukrepe, med katerimi je 433,6 milijona evrov namenila za oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Generalni direktor zavoda Marijan Papež pa je predstavil delovanje zavoda v času epidemije. Zahvalil se je vsem delavcem za uspešno opravljanje dela v času epidemije, s čimer je zavod zagotovil nemoteno izvajanje dejavnosti tudi v času, ko so bili sprejeti ukrepi za preprečevanje širjenja okužb. Na podlagi desetletnega dela pri digitalizaciji, inovativnosti in učinkovitosti predvsem delavcev sektorja informacijskih tehnologij je zavod zelo uspešno organiziral opravljanje dela od doma. Končna ocena poslovanja zavoda v času razglašene epidemije je pozitivna, saj zavodu ni uspelo samo nemoteno zagotavljati pravic uživalcem in drugim upravičencem, ampak mu je v času epidemije uspelo razviti tudi nove storitve z večjo stopnjo digitalizacije kot kadar koli prej.
O poslovanju zavoda
Druga sekcija je bila namenjena osrednji temi konference, t. j. temeljnemu poslanstvu pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki je zagotavljanje ustrezne socialne varnosti vsem generacijam upokojencev.
Marijan Papež je predstavil finančno poslovanje zavoda v predlanskem in lanskem letu ter bistvene novosti, ki jih je prinesla zakonodaja z uveljavitvijo ZPIZ-2G in tudi novele ZPIZ-2H, ki bo začela učinkovati 1. januarja 2021. Pri predstavitvi zakonodaje je podal tudi kritičen pogled tako glede samih rešitev, ki jih prinaša nova zakonodaja, kot tudi glede težavnosti izvajanja posameznih določb v praksi. Mag. Katja Rihar Bajuk, generalna direktorica Direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela na MDDSZ, je povedala, da sta prioriteti ministrstva zagotavljanje odzivnega trga dela ter ohranitev delovnih mest. Pri tem želijo z ukrepi doseči čim višjo stopnjo vključenosti tako starejših kot tudi mlajših na trg dela. Mag. Mitja Žiher, v. d. vodje Službe za revizijo na zavodu, je predstavil pomen nadaljnjega razvoja invalidskega zavarovanja. Poudaril je, da je treba invalidsko zavarovanje nujno prenoviti, saj z reformo iz leta 2012 temu delu ni bilo dano dovolj poudarka. Poudaril je pomen poklicne rehabilitacije, ki bi morala v prihodnosti pridobiti večji pomen, prav tako pa bi bilo treba razrešiti še nekaj odprtih vprašanj, ki se nanašajo na enoten izvedenski organ.
Odzivi na ukrepe zaradi epidemije
Prvi dan se je zaključil z odzivom socialnih partnerjev ter predstavnikov starejših in mladih. Tudi to razpravo, v kateri so sodelovali Lidija Jerkič, predsednica ZSSS, Jakob Počivalšek, predsednik konfederacije Pergam, mag. Sonja Šmuc, generalna direktorica GZS, Branko Meh, predsednik OZS, ter mag. Sara Bagari, asistentka na Pravni fakulteti UL, je vodil generalni direktor. Sodelujoči so predstavili svoj odziv na ukrepe, ki so bili sprejeti v Sloveniji za preprečevanje negativnih vplivov epidemije. Bistveni poudarek je bil, da morajo biti takšni ukrepi sprejeti v širokem družbenem konsenzu, saj lahko le tako uživajo visoko stopnjo legitimnosti v družbi.
Kako so se na nove razmere zaradi epidemije odzvali v največji upokojenski organizaciji, je predstavil Janez Sušnik, predsednik Zdusa:
»Med epidemijo je Zdus veliko pozornosti namenil informiranju članstva in širše zainteresirane javnosti o ukrepih, ki jih je v zvezi z epidemijo naslavljala stroka. Usmerili smo se na promocijo higiene, preventivnih in higienskih ukrepov, zmanjševanja fizičnih stikov in tako pripomogli k preprečevanju širjenja bolezni med starejšimi. Tovrstno informiranje je javnost pozdravila.
Med pomembnejšimi ukrepi države med epidemijo bi poudarili uresničitev izplačila solidarnostnega dodatka za najranljivejše skupine upokojencev, in sicer v treh razredih. Zadovoljni smo bili, da je bil naš predlog sprejet in uresničen.
Prav tako smo spremljali dogajanje v institucionalnem varstvu starejših in podprli poziv Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Vladi RS z zahtevo po strokovno utemeljenih ukrepih, ki bodo v institucionalnem varstvu starejših upoštevali omejene prostorske, kadrovske in druge zmožnosti.
Levji delež blaženja posledic epidemije so v Zdusu opravile prostovoljke in prostovoljci programa Starejši za starejše. Program predstavlja izjemno pomembno dejavnost Zdusa in je humanitarne narave. Socialnovarstveni program z več kot 3.500 prostovoljci pomaga več kot 190.000 uporabnikom, starejšim od 69 let, da bi čim dlje in kakovostno živeli v domačem okolju. Storitev izvajajo na nivoju vseh pokrajinskih zvez in v 17 pokrajinskih koordinacijah. Med epidemijo se je prostovoljstvo na splošno okrepilo, z njim pa se krepi tudi medgeneracijska solidarnost.
V programu Starejši za starejše so že v prvem valu epidemije od marca do maja zaznali večje potrebe po pomoči. Prostovoljke in prostovoljci so samo takrat opravili skoraj 34.700 telefonskih klicev, poslali skoraj 6000 kratkih sporočil. Sešili in razdelili so več kot 24.300 obraznih zaščitnih mask. Izvedli so različne oblike pomoči – pogovor, nakup in dostava živil in zdravil, dostavljali so osebna zaščitna sredstva, opravljali bančne storitve, pomagali pri hišnih opravilih in na vrtu, prevozih, vzpostavljali ali posredovali stike javnim službam, organizirali in dostavljali hrano. Ob upoštevanju vseh preventivnih in higienskih ukrepov je bilo opravljenih več kot 1200 nujnih obiskov, razdeljenih skoraj 1900 paketov, 680 uporabnikom je bilo dostavljenih 680 paketov donirane hrane. Odkritih je bilo tudi več kot 120 novih oseb, ki so potrebovale pomoč.
V času od junija do oktobra so vodstvo programa, koordinatorke in koordinatorji ter prostovoljke in prostovoljci programa Starejši za starejše organizirali in izvedli skoraj 27.000 fizičnih obiskov, izvedli več kot 17.000 pomoči in storitev, opravili nekaj manj kot 1700 telefonskih pogovorov in skoraj 2000 spremstev in sprehodov, več kot 1000 prevozov, skoraj 1200 dostav iz trgovine in nekaj manj kot 6000 drugih opravil (dostava, hišna opravila, povezave z lokalnimi javnimi službami).
Analiza v programu je načela tudi pomembna vprašanja socializacije, preprečevanja osamljenosti, zagotavljanja pomoči in storitev, ne nazadnje pa tudi opozorila na bele lise pokritosti mobilnega signala na odročnih koncih Slovenije in nujnost promocije zdravega načina življenja.
Ob koncu bi želeli predvsem opozoriti, da smo tudi starejši del te družbe in smo jo ne nazadnje soustvarili, zato ne smemo ostati prezrti in pozabljeni. Pri tem pa bi opozorili tudi na nujnost sprejema Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ne sme temeljiti le na zdravstvenem vidiku, pač pa mora slediti temu, da je predvsem socialni vir oskrbovanja posameznika, ki ne more poskrbeti zase. Potrebni sta tudi pokojninska reforma in reforma trga dela, ki bosta omogočili boljše pogoje za delovno aktivnost starejših. Želeli pa bi opozoriti tudi na nujnost priprave in sprejema akcijskega načrta strategije dolgožive družbe, ki ponuja kar nekaj rešitev predvsem za mlade in starejše.«
Pomen medgeneracijske solidarnosti
Drugi dan konference je bil namenjen temam, ki so prav tako pomembne za zagotavljanje ustrezne socialne varnosti posameznikov in so komplementarne pokojninskemu in invalidskemu zavarovanju. V svojem uvodnem predavanju je prof. dr. Grega Strban, dekan Pravne fakultete UL, pojasnil, da medgeneracijska solidarnost ob različnih oblikah solidarnosti zavzema posebno mesto. Pri prevzemanju odgovornosti za svoje starejše sta zgodovinsko skrb, ki je potekala znotraj družine, prevzeli družba in država z institucionaliziranimi sistemi socialne varnosti. Na koncu je poudaril, da delo ni več standardno, in pri tem vzpostavil vprašanje, ali morda tudi socialna varnost v prihodnosti ne bo več standardna. V vsakem primeru je treba v prihodnje spremembe stopati premišljeno ob upoštevanju zgodovinskih, kulturnih, političnih in tudi drugih družbenih elementov.
Dolgotrajni oskrbi je bila posvečena posebna sekcija, ki jo je vodila dr. Alenka Oven, direktorica Inštituta za dolgotrajno oskrbo. V uvodu je podala kritičen pogled, da se problematika dolgotrajne oskrbe rešuje že vrsto let. Predstavila je problematiko dolgotrajne oskrbe, strnila današnje stanje v nekaj ključnih točk ter naslovila odprta vprašanja glede ureditve dolgotrajne oskrbe v prihodnosti. Poudarila je, da bi morala biti v prihodnosti finančna pokritost dolgotrajne oskrbe v prvi vrsti javna, torej ne zasebna odgovornost. Kateri so finančni izzivi dolgotrajne oskrbe, je predstavila mag. Eva Helena Zver, zaposlena na Umarju, ki je predstavila projekcije in glavne dejavnike povečevanja izdatkov te oblike zavarovanja. Primer dobre prakse, kako izvajati dolgotrajno oskrbo, je prek predstavitve pilotnega projekta predstavila Carmen Rajer iz krške enote Centra za socialno delo Posavje. Gre za izredno zanimiv pilotni projekt izvajanja integrirane oskrbe, s katerim se izvajanje dolgotrajne oskrbe seli iz institucionaliziranega v domače okolje varovanca. S takšnim pristopom je zagotovljeno povezovanje različnih strok, usmerjenih na upravičenca in njegove potrebe, in se na tak način uporabnik postavlja v samo središče celotnega izvajanja dolgotrajne oskrbe. Stališča Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je predstavila Anka Bolka, direktorica področja za analitiko in razvoj, ki je poudarila, da bi moralo biti področje dolgotrajne oskrbe prioriteta in da je nujno treba čim prej sprejeti temeljni zakon. Z vidika zakona, ki je v obravnavi, je menila, da gre za kompleksen sistem, pri katerem je ključno vprašanje, od kod vzeti finančna sredstva. Pogled Zpiza je predstavil Marijan Papež in poudaril, da ureditev v zvezi s prenosom uživalcev dodatka za pomoč in postrežbo v nov sistem dolgotrajne oskrbe ni dobro premišljena.
Delovna mesta v novih razmerah
Zadnja sekcija je ponudila novost v sklopu konference, katere glavna tema je pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Gre za temo, ki ji namenjamo premalo pozornosti, ima pa precejšen vpliv tudi na delovanje sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Vodja sekcije mag. Nikolaj Petrišič, vodja Sektorja za varnost in zdravje pri delu na MDDSZ, je pojasnil, s kakšnimi izzivi varnosti in zdravja pri delu se srečujejo tako delavci kot tudi delodajalci pri opravljanju dela na domu.
Prof. dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela s Fakultete za družbene vede UL je predstavila rezultate raziskave o opravljenih delovnih urah in (zlo)rabi psihoaktivnih snovi na delovnih mestih. Poudarila je, da v Sloveniji skoraj tretjina zaposlenih opravlja več kot 40 ur dela na teden. Skrb vzbujajoč je tudi podatek, da je kar 53,1 odstotka vprašanih poročalo o prezentizmu na delovnem mestu, se pravi, da na delo prihajajo v času bolezni. Stres je nova normalnost na delovnem mestu, povečuje pa se tudi (zlo)raba psihoaktivnih snovi na delovnem mestu, predvsem zaradi izboljšanja kognitivnih sposobnosti. Prof. dr. Metoda Dodič Fikfak, predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana, je predstavila, kako se delodajalci lahko učinkovito spoprimejo s covidom-19 v smislu preprečevanja okužb med zaposlenimi oziroma kako lahko preprečijo, da bi virus prešel v delovno organizacijo. Poudarila je, da je delavcem treba dati jasna navodila, kdaj naj prihajajo v službo in ob pojavu katerih simptomov naj ostanejo doma. Zanimiva je bila tudi predstavitev držav, ki so okužbo s koronavirusom na delovnem mestu opredelile kot poklicno bolezen. Slovenije ni med temi državami. V zaključku sekcije je Slavko Krištofelc, direktor Inšpekcije nadzora varnosti in zdravja pri delu pri IRSD, pojasnil, da je upoštevanje ukrepov varnosti in zdravja pri delu »tek na dolge proge, saj se nam pozitivni učinki kažejo šele na daljši čas«.
