Babica in dedek sta moja prijatelja na Facebooku!

jan. '21

Veliko se govori o aktivnem staranju, ki pa bi moralo vključevati tudi uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT). Kako se pa starejši spopadajo z njo in zakaj so večinoma raje pred televizijskim zaslonom kot pred računalnikom?

Raziskav, koliko starejših pri nas uporablja internet in pametne telefone, je malo, vendar smo po besedah Milana Osterca, člana Strokovnega sveta za izobraževanje in informatiko pri Zvezi društev upokojencev Slovenije, na področju IKT na repu evropskih držav, vsaj kar zadeva starejše. Povedal je, da okoli 30 odstotkov njihovih članov nima internetne povezave. Še vedno imajo v največji meri raje osebne stike, ki pa so zdaj v času epidemije koronavirusa onemogočeni. Tudi po analizi rezultatov DESI 201582, ki je države glede na uspešnost razvrstila v tri skupine, je Slovenija po razvitosti digitalnega gospodarstva in družbe uvrščena v najnižjo skupino (19. mesto med 28 članicami EU). Študija zaključuje, da ima Slovenija nizek odstotek rednih uporabnikov interneta (68 odstotkov, kar je pod povprečjem EU, ki znaša 75 odstotkov, s čimer se uvršča na 20. mesto v EU). Šestinpetdeset odstotkov državljanov ima osnovno digitalno znanje, kar je še vedno pod evropskim povprečjem.

V bližnji preteklosti so se za dobro prakso pri širjenju digitalnih kompetenc izkazale pobude neformalnega izobraževanja – najopaznejši je vpliv pri projektu Simbioza, ki se je leta 2013 preoblikoval v trajnejšo rešitev v obliki centra Na Triglav spreminjat svet! Simbioza medgeneracijski center, kjer so na voljo tečaji in delavnice za vse generacije. Ta projekt je dober primer »množičnega klasičnega usposabljanja«, ki služi za popularizacijo IKT in kot način prenosa osnovnih računalniških veščin za zelo specifično ciljno populacijo.

Da bi jo bolj uporabljali, mora biti informacijska tehnologija dostopnejša, torej bi morali poskrbeti za premoščanje digitalnih ovir starejših. Oprema, programi in metode usposabljanja naj bi ustrezali potrebam in interesom starejših, saj je starejšim ljudem treba ponuditi jasne, natančne in razumljive informacije in strokovno svetovanje o možnostih njihovega učenja in izobraževanja.

Starejši gledalci in TV Slovenija

Starejši so zvesti televizijski gledalci in redno spremljajo televizijski program in se vanj najraje vključujejo v živo po telefonu, pošiljajo pisma, veliko pa je že računalniško opismenjenih, ki pošiljajo e-pošto. Veliko je starejših, ki uporabljajo Facebook in jim prek njega tudi pišejo, so povedali v službi za stike z javnostjo na TV Slovenija.

Podatki o gledanosti oddaj od januarja do novembra lansko leto kažejo, da so gledalci, starejši od 60 let, najraje spremljali športne prenose (še posebej smučarske skoke), dnevnoinformativne in razvedrilne oddaje. Posebno pozornost starejšim namenjajo tudi v oddaji Dobro jutro, pri kateri sodelujejo tudi z Zdusom. Pripravili so serijo izobraževalnih oddaj o starejši generaciji – Izzivi srebrne generacije. Izjemno dobro se starejši odzivajo tudi na dokumentarne oddaje na TV SLO 2, pohvalijo na primer posnetke koncertov klasične glasbe in oddaje o kulturi.

Med epidemijo pa se je povečalo zanimanje starejših za spletno stran rtvslo.si. Novembra 2020 je spletno mesto v povprečju obiskalo več kot 88.000 tisoč različnih uporabnikov, starih med 60 in 75 let. Ustvarili so več kot 15 milijonov ogledov. Število različnih uporabnikov lanskega novembra se je v primerjavi z novembrom predlani povečalo za tretjino, medtem ko se je število ogledov strani skoraj podvojilo. Podatki iz raziskave MOSS – Nacionalna valutna raziskava »Merjenje obiskanosti spletnih strani« za november 2020 kažejo, da je 12 odstotkov obiskovalcev spletnega mesta rtvslo.si starih med 60 in 75 let. Portal Moja generacija – portal za starejše je v lanskem novembru obiskalo več kot 11.000 različnih uporabnikov, ustvarjenih je bilo čez 44.000 ogledov.

Digitalno pismen posameznik pozna in uporablja digitalne aparature in pripomočke, kot so računalniki, pametni telefoni in spletna orodja, ter jih zna med seboj povezovati in posodabljati, in sicer za svoje osebne potrebe, hkrati pa je dovolj spreten, da lahko s tem znanjem in spretnostmi brez težav opravlja svoje delo. Digitalna pismenost v vsakodnevnem življenju pomeni, da zna posameznik na primer namestiti igrico na tablični računalnik, posnetke s potovanja deliti svojim prijateljem, nima težav pri nakupovanju v spletni trgovini …

Jelka Šutej Adamič


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media