Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec

Dobro je vedeti | jan. '21

OMEJITVE PRI VOŽNJI AVTOMOBILA

54-letni bralec je utrpel možgansko kap. Odnesel jo je le z blago ohromitvijo leve strani telesa. Po obravnavi na nevrološki kliniki in v zdravilišču je začel hoditi v fitnes in opravljati dela okoli hiše. Po šestih mesecih se je ponovno zaposlil za štiri ure. Med delom težko ostane zbran, zato razmišlja o upokojitvi. Ob blagi nemoči v roki in nogi je hitro ugotovil, da lahko varno vozi avtomobil. Zapletlo pa se je, ko je želel podaljšati vozniško dovoljenje. Po novem se lahko vozi samo v krogu 30 kilometrov od doma. To ga je sesulo. Zanima ga, ali se lahko pritoži.

Resnično razumem dileme in stiske, ki jih ima naš bralec, razumem pa tudi odgovornost strokovnjakov, ki dovoljujejo vožnjo ljudem po prebolelih boleznih, ki lahko vplivajo na vozniške zmožnosti. In to še zdaleč ni samo možganska kap.

Dejstvo pa je, da je tveganje za povzročitev prometne nesreče pri ljudeh, ki so preboleli možgansko kap, kar dvakrat večje. Na varno vožnjo z avtomobilom vplivajo fizične omejitve ob ohromitvi, ostrina vida ali vidnega polja in kognitivne motnje (spomin, pozornost, sposobnost presoje, koncentracija ipd.). Prav kognitivne motnje so tiste, ki so očem najbolj skrite, predstavljajo pa veliko grožnjo varni vožnji v prometu. Vem, da številke niso tolažba, vendar je v zgodnjem obdobju po možganski kapi samo okoli deset odstotkov bolnikov zmožno vožnje brez omejitev, na drugi strani pa je prav toliko odstotkov bolnikov trajno nesposobnih za vožnjo. Omejitve vožnje znotraj določenega premera ima največ bolnikov, kar okoli 40 odstotkov. Te omejitve so začasne, običajno za obdobje enega do treh let. Pri omejitvah razdalje gre bolj za omejitev časovne sposobnosti nadzora varne vožnje, ne toliko za fizično sposobnost.

Če se bralec ne strinja z odločitvijo specialistov v okviru svojega zdravstvenega doma, mu svetujem, da opravi pregled v subspecialistični ambulanti za voznike s posebnimi potrebami v URI – Soča v Ljubljani. Tja ga lahko napoti osebni zdravnik. S posebnimi testiranji bodo še natančneje opredelili preostale sposobnosti. Drugo mnenje je lahko enako prvemu, lahko je ugodnejše, lahko tudi slabše za posameznika. Morda pa bo na tak način lažje sprejeti omejitve, če so le-te res potrebne. Če so, potem jih moramo nujno upoštevati. Nihče si ne želi namenoma omejevati bolnikov, ki so že tako prizadeti zaradi bolezni. Vsi, verjamem, da tudi bolniki, si želimo, da ne bi prihajalo do nedolžnih žrtev na naših cestah zaradi sprememb po boleznih. Možganska kap je bolezen, katere posledice se postopoma in dolgo časa popravljajo. Morda že pri naslednjem podaljšanju vozniškega dovoljenja omejitve ne bodo več potrebne.

Tatjana Erjavec odgovarja tudi po telefonu. Pokličite jo v ponedeljek, 11. januarja, med 16. in 18. uro na tel. št.: 01 530 78 53.   

Tatjana Erjavec


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media