Domača shramba – domača lekarna

Dobro počutje | jan. '21

Okoli nas in v nas je na tisoče mikroorganizmov, bakterij, virusov, gliv, ki so nam koristni ali škodljivi. Dokler smo zdravi in so mikroorganizmi v medsebojnem ravnovesju, ni težav. Če pa imamo neučinkovit imunski sistem, zbolimo.

Pokojni prof. dr. Aleksander Konjajev, mikrobiolog na biotehniški fakulteti, je poudaril šest dejavnikov, ki omogočijo, da zbolimo zaradi virusne ali bakterijske okužbe. To so: dednost, ki pa ima majhen vpliv; slabo prehranjevanje, ki botruje padcu imunskega sistema; nenehna izpostavljenost hudemu stresu; vdihavanje slabega zraka, onesnaženost okolja; pitje onesnažene vode; razvade (kajenje, alkohol, ponočevanje …). Če ima nekdo štiri od teh dejavnikov, zagotovo zboli, saj je njegovo ravnovesje povsem porušeno. Manj dejavnikov pomeni manjše tveganje.

S hrano vplivamo na viruse

V hrani lahko dobimo ogromno snovi, ki koristijo telesu in preprečujejo razvoj bolezni. Na primer s hrano lahko virusu omogočimo ali preprečimo ugnezditev in razmnoževanje v telesu. To pomeni, da je tudi od hrane odvisno, ali bo virus sprožil bolezen ali ne.

Tako se ob pomanjkanju folne kisline ali B9 prelomijo kromosomi v celicah, to pa virusu omogoči, da zdrsne v genetski material celice in povzroči spremembe. Aminokislina arginin spodbuja virus herpes, aminokislina lizin pa njegovo rast zavira. Če imamo lizina dovolj, se ta ovije okrog celic in ustvari zaščitno past, ki je virus ne more predreti. Lizin najdemo v beljakovinski hrani: jajcih, mesu (zlasti rdečem mesu), v nekaterih vrstah rib, na primer v polenovki, sardeli, skuši ipd., sirih, še posebej v parmezanu, in stročnicah.

Proti virusom deluje kar nekaj živil: zelje, ohrovt in brstični ohrovt, brokoli, rukola, česen, rdeča čebula, borovnice, črni ribez, jagode, brusnice, pomaranče, limone, maline, grenivke, gobe, grozdje, slive, bezeg, koleraba, glutation v sirotki, ananas, drobnjak, jabolka, kava, ječmen, rdeče vino, ingver, meta in žajbelj.

Antibiotično in protibakterijsko pa deluje česen, ki je eden najmočnejših in najcelovitejših protibakterijskih živil, ki s svojimi učinkovinami dokazano onesposobi najmanj 72 različnih bakterij (na primer tiste, ki povzročajo drisko, grižo ...). Podobno je tudi čebula močan antiseptik.

Vsa ta naravna pomoč pa drugače uničuje bakterije kot zdravila. In sicer tako, da motijo sintetiziranje bakterijskih beljakovin, zato se te ne morejo razmnoževati. Brusnice in borovnice tudi preprečujejo, da bi se bakterije oprijele človekovih celic. Velik učinek ima jogurt (a le iz surovega mleka), ki pospešuje nastanek gamainterferona in spodbuja dejavnost imunskih ubijalskih celic T in nastajanje protiteles.

Med živila s protibakterijskim delovanjem spadajo poleg česna, čebule, meda, vina in jogurta še banane, borovnice in brusnice, hren in druge križnice, jabolka, kava, oljke, rdeča pesa, črna gorčica, korenje, kumina, zelena, zelje in žajbelj. 

V hrani dobimo tudi imunostimulante, ki jih imajo česen, jogurt, kislo mleko, kefir, korenje, špinača, ohrovt, bučke, sladki krompir, paprika, pomaranče in mandarine, brokoli, špinača, naravni vitamin E v hladno stisnjenjih oljih (olju iz pšeničnih kalčkov, lešnikovem, orehovem, gorčičnem, mandljevem in ričkovem olju). Poleg tega tudi vsa živila, ki imajo cink, karotenoidne snovi, vsa živila z vitaminom E in C ter križnice.

Številne raziskave kažejo, da lahko s hrano močno vplivamo tudi na delovanje obrambnega sistema, in sicer krepimo nastajanje belih krvničk, njihovo koncentracijo in učinkovitost. Odlična pomoč so brinove jagode, ki delujejo antibiotično in lajšajo izkašljevanje in izločanje sluzi pri kroničnih obolenjih ali pljučnem katarju. Če petnajst dni zapored žvečimo brinove jagode, vsak dan po eno več, potem pa vsak dan po eno manj do konca meseca, nam bo to očistilo kri, zmanjšalo sečno kislino pri protinu ter koristilo pri revmatizmu, vnetjih sklepov in nam pomagalo znebiti se odvečnih maščob. Brinove jagode žvečimo čim bolj temeljito, ostanek pa izpljunemo.

Recepti za boljše zdravje

Česnova tinktura: česen (250 g) olupimo in drobno narezanega stresemo v litrsko steklenico z žganjem in postavimo vsaj za deset dni na toplo, okrog 30 stopinj Celzija. Potem uživamo trikrat na dan po 20 do 30 kapljic. Lahko jih nakapamo na žlico ali v čaj in spijemo. Pomaga pri kašlju, bronhitisu in prehladu. Če pa kapljice nakapamo v kozarec vode in spijemo zvečer pred spanjem, pomaga odpravljati nespečnost. Opomba: česnove tinkture ne smejo uporabljati žolčni bolniki. Pomaga tudi česnov sok, iztisnjen neposredno iz česna. 

Česnov življenjski eliksir: potrebujemo jogurt, čajno žličko oljčnega olja, do dva stroka česna in žličko sesekljanega peteršilja. Zmešamo in uživamo zjutraj na tešče. Oljčno olje lahko zamenjamo z mletim lanenim semenom. Ta pripravek je menda za dolgo življenje.

Za blažitev glavobola in živčne napetosti skuhamo dve do tri glavice česna v litru jabolčnega kisa in dodamo 6 žlic meda. Vsako poldrugo uro spijemo po eno žlico ohlajenega napitka.

Pri pljučnih boleznih: česen pomešamo z nekuhanim mlekom ali smetano ali pa glavico česna 12 ur namakamo v litru mlačne vode. To tekočino pijemo namesto vode; z njo čistimo pljuča in cel organizem. 

Česnov sirup: potrebujemo 10 g česna, deciliter žganja ali jabolčnega kisa, 10 dag sladkorja. Sesekljan česen namakamo deset dni v žganju in precedimo. Nato žganje s česnovo esenco prelijemo s sladkorno raztopino. Učinek bo še boljši, če namesto alkohola uporabimo jabolčni kis. Pijemo po žličko na dan.

Jabolčno vino: 4 glavice česna kuhamo 15 minut v pol litra vina. Precedimo in pijemo toplo po eno skodelico pred spanjem. Čez dan namesto česnovega vina pijemo ovseni čaj. Oboje skupaj pomaga pri zdravljenju vnetja sečnega mehurja.

Česnov kis: 50 g česna namakamo v 100 g vinskega kisa najmanj deset dni. Uporabimo kot solatni kis ali kot razkužilo za kožo.

Čebulni sirup: čebulo sesekljamo in do polovice napolnimo kozarec. Dodamo toliko sesekljanega ingverja, da prekrije čebulo. Po želji lahko dodamo tudi dve rezini limone. Vse skupaj zalijemo z medom do vrha kozarca. Večkrat premešamo. 

Čebulna juha 

Potrebujemo (za 4 osebe): 4 raške čebule, dve žlici oljčnega olja, 10 dag zeliščnega masla, 2 krompirja, 2 korenčka, por, česen.

Čebulo narežemo na kocke in jo popražimo na oljčnem olju ter dodamo zeliščno maslo. V drugem loncu v litru vode skuhamo zelenjavni fondi (dva krompirja, dva korenčka, košček pora skuhamo in zmešamo s paličnim mešalnikom), s katerim zalijemo čebulo, dodamo sol in beli poper ter svež česen. Juho pustimo nekaj časa vreti. Ko juho serviramo na krožniku, jo posujemo z žlico pražene čebule, po želji lahko dodamo žlico smetane za kuhanje.

Brinova omaka k svinjskemu mesu

Potrebujemo (za 4 osebe): 2 do 3 žlice surovega masla, 3 žlice polnovredne univerzalne moke, ¾ l vode, 2 veliki rdeči čebuli, 15 dag kraške pancete ali pol suhe klobase, 1 do 2 žlici brinovih jagod, naribano pomarančno lupino, 1,5 dl dobrega rdečega vina, dve žlici sladke smetane.

Iz masla in moke pripravimo najprej prežganje, zalijemo z vodo in še nekoliko pokuhamo. Dodamo na drobno narezano čebulo, panceto ali klobaso, brinove jagode in naribano pomarančno lupino. Kuhamo in vmes prilivamo vino, da dosežemo ustrezno gostoto, tik pred koncem zamešamo še smetano in malce pokuhamo. Ponudimo z mesom, ki ga na hitro popečemo.

Brinov sirup proti prehladu: pol kilograma brinovih jagod dvakrat prekuhamo v velikem loncu (približno 3 l vode) in pretlačimo skozi sito, ohladimo in dodamo toliko medu, da je sirup ustrezno gost. Uživamo po majhnih žličkah trikrat ali večkrat na dan po potrebi.

Brinovo vino

Potrebujemo: liter kakovostnega rdečega vina (merlot, teran, refošk, kabernet ...), 10 dag brinovih jagod. V različici tudi 1 do 2 žlici svetlega meda.

Brinove jagode v stekleni posodi (vrču) prelijemo z vinom, pokrijemo, da preprečimo dostop kisiku, in pustimo stati najmanj 24 ur pri sobni temperaturi. Nato vino precedimo in prelijemo v temno steklenico. Za bolj sladkosnedne pa brinove jagode najprej prelijemo z žlico ali dvema svetlega meda in vse skupaj prelijemo z vinom. Nato je postopek do konca enak.

Marija Merljak, univ. dipl. inž. živ. teh.


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media