Vesti iz ZDUS 

Dobro je vedeti | jan. '21

Še brez dogovora med Zdusom 

Ker je upravni odbor Zdusa pred časom sprejel sklep, da Mestna zveza upokojencev – Osrednjeslovenska pokrajinska zveza društev upokojencev (MZU) ni članica Zdusa, je MZU vložil tožbo. O zapletu so razpravljali na zadnji seji upravnega odbora Zdusa. Septembrska mediacija ni prinesla končnega dogovora, na naslednji mediaciji pa bosta stranki razpravljali o pogojih za morebitno včlanitev MZU ali morebitno združitev s PZDU Ljubljana z okolico. Vanjo je zdaj po besedah njenega predsednika Janeza Čepljaka včlanjenih 11 društev z 2.300 člani, preostala pa še čakajo na izid dogovora.

Ker je torej članica Zdusa že PZDU Ljubljana z okolico, se lahko zgodi, da bosta naenkrat v Zdus včlanjeni dve ljubljanski organizaciji. Da bi se temu izognili, so mestni zvezi predlagali prilagoditev statuta, vodstvi Zdusa in PZDU Ljubljana z okolico pa se bosta dogovorili o postopku morebitne združitve obeh pokrajinskih zvez v eno samo.

Toni Krčan

Veliko nejasnosti okoli demografskega sklada

Medgeneracijska koalicija Slovenije, katere članica je tudi Zveza društev upokojencev Slovenije, je sredi decembra pripravila spletni posvet o predlogu zakona o nacionalnem demografskem skladu.

Vladni predlog zakona predvideva, da bi sklad, ki bi nastal s preoblikovanjem Slovenskega državnega holdinga (SDH), prevzel lastništvo in upravljanje skoraj vseh državnih naložb in nadomestil dosedanjih upravljavcev. Tako naj bi na enem mestu poenotili in izboljšali upravljanje državnih naložb, vire od tega pa bi demografski sklad porabljal delno za tekoči transfer v pokojninsko blagajno, delno za akumulacijo sredstev tudi prek vlaganja v nove naložbe, delno pa za ukrepe dolgotrajne oskrbe in družinske politike.

V razpravi je bilo slišati pomisleke, da bi bila upravljanje in nadzor preveč politična, saj je predvideno, da devet od 11 nadzornikov predlaga politika. Predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Janez Sušnik meni, da so predvideni letni dohodki sklada v projekcijah, ki spremljajo zakonski predlog, bistveno prenizki, da bi lahko resnično pomagali pokojninski blagajni. Skrbi ga tudi, da bodo sredstva upravljali politični izvoljenci.

Predsednik Študentske organizacije Slovenije Klemen Peran pa meni, da dohodkov demografskega sklada ne bi smeli deliti, temveč bi morali vse nameniti polnjenju pokojninske blagajne. V organizaciji se zavzemajo tudi za odločilen vpliv civilne družbe pri nadzoru sklada.

Finančni minister Andrej Šircelj je opozoril, da bi bilo razmišljanje, da bo demografski sklad v celoti razrešil financiranje pokojnin, napačno. Je pa ena od možnosti za učinkovitejše upravljanje državnih naložb. Osnovni viri za polnjenje pokojninske blagajne še naprej ostajajo pokojninski prispevki in državni proračun, ob tem pa vlada išče tudi druge rešitve za večjo vzdržnost pokojninske blagajne. Ob tem je omenil, da bo treba v naslednjih letih sprejeti tudi spremembe pokojninske zakonodaje.

Profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti in nekdanji finančni minister Dušan Mramor pa kot težavo vidi to, da sta na daljši rok ob napovedanih trendih pokojninska blagajna in socialna država nevzdržni, predlog pa je, da premoženje, ki je že zdaj državno, vzamejo proračunu in ga prenesejo v upravljanje novi entiteti. Ta bi potem počela tisto, kar zdaj država počne prek proračuna. Strinja se, da je treba upravljanje premoženja bistveno izboljšati, zato ni proti oblikovanju neke vrste nacionalnega premoženjskega sklada, ki pa bi mu odvzel naziv demografski, dohodke pa bi raje še naprej usmerjal v proračun.

Povzeto po STA

Starejši za starejše med dobrimi praksami 

Socialna platforma (Social Platform) je največja mreža organizacij civilne družbe v Evropski uniji, ki spodbuja socialno pravičnost, enakost med ljudmi ter spoštovanje dostojanstva in človekovih pravic. Konec lanskega leta so pripravili virtualno razstavo Made in Social Europe, na kateri so izpostavili 19 navdihujočih projektov iz dvajsetih držav članic Evropske unije. Med njimi je tudi Zdusov program Starejši za starejše. Vsebino sta v angleščini pripravili Dijana Lukić in Sabina Črnila. Brošura in avdioposnetek (pod črko E) sta dostopna na povezavi: https://en.calameo.com/read/00640963797a5c2db66a3.

 Tjaša Šimnovec, prostovoljka od začetka

Med številnimi predanimi prostovoljkami je zagotovo Ljubljančanka Tjaša Šimnovec, članica Društva upokojencev Bežigrad – Ljubljana 1. Prostovoljka in koordinatorka programa Starejši za starejše je že od samega začetka – kar 17 let. Od teh je že 16 let pokrajinska koordinatorica za obiske prostovoljcev pri starejših uporabnikih programa, ki jih je dolga leta tudi sama obiskovala. Več kot uspešno vodi izvajanje programa v kar 17 društvih upokojencev s 180 prostovoljci, ki so samo v letu 2020 organizirali več kot 1400 pomoči in storitev.

Zadnja leta pa je Tjaša Šimnovec razpeta med prostovoljstvom in skrbi za lastno zdravje. Trikrat na teden obiskuje dializni oddelek, patronažna služba je v njenem domu reden gost, trenutno je nepomična, ker so ji morali na levi nogi amputirati štiri prste, a to ji ne vzame volje in srčne energije v skrbi za tiste, ki potrebujejo pomoč v okviru programa Starejši za starejše. Zaradi njene predanosti so jo v Zdusu predlagali za sodelovanje pri akciji Media24 Praznični hvala.

Natečaja za rokodelce in fotografe

Komisija za tehnično kulturo pri Zdusu razpisuje dva natečaja, ki se jih lahko udeležijo člani društev upokojencev, ki so vključena v Zdus.

Natečaj za izdelek na temo Da nam bo toplo

Z natečajem želijo obuditi življenje naših prednikov, ki so zimske večere preživljali ob topli peči in ustvarjali različna oblačila, da jih ni zeblo.

Sodelujete lahko z največ dvema različnima izdelkoma, ki sta lahko pletena, kvačkana ali šivana in iz različnih materialov: ovčja volna, lan, tekstil, usnje, krzno … Izdelki morajo biti v velikosti 40 x 40 cm, vključujejo pa naj etnografske in kulturne značilnosti vašega okolja.  

Pošljite jih na naslov: ZDUS, Kebetova 9, 1000 Ljubljana do vključno 31. januarja 2021. Vsak izdelek mora biti opremljen z listkom velikosti 10 x 5 cm z imenom, priimkom avtorja in nazivom društva, na zadnji strani pa naj bosta avtorjeva e-naslov in telefonska številka.

Fotografski natečaj: Z ročnimi deli si krajšamo čas

Avtorske digitalne fotografije pošljite do vključno 31. januarja 2021 po elektronski pošti na naslov: dijana.lukic@zdus-zveza.si. Fotografirajte rokodelske dejavnosti v svojem okolju z namenom prikaza ohranjanja etnografske in kulturne dediščine.

Vsak avtor lahko sodeluje z največ tremi fotografijami (barvnimi ali črno-belimi). Fotografije morajo biti v JPEG-formatu velikosti do največ 2 MB. Vsaka fotografija naj bo označena z imenom in priimkom avtorja, zaporedno številko in naslovom fotografije.

Skupaj s fotografijami pošljite še naslednje podatke: ime in priimek avtorja, telefonsko številko in elektronski naslov.

O izboru izdelkov za obe razstavi v prostorih Zdusa bodo avtorji obveščeni do 28. februarja 2021.

Za podrobne informacije o natečajih pokličite Dijano Lukić, Zdus, na tel. št.: 01 515 52 41 in 051 656 532 ali pa ji pišite na e-naslov: dijana.lukic@zdus-zveza.si.


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media