Brez prostovoljcev bi bilo še težje

jan. '21

V Centru starejših Notranje Gorice so kar nekaj dni razvrščali praznična voščila.

Nevladne organizacije so se dokazale v vsaki krizi do zdaj in tudi v tej ni nič drugače. Humanitarne organizacije opažajo, da epidemija koronavirusne bolezni povečuje stiske med ljudmi, saj narašča število prošenj za hrano in tudi finančno pomoč, zlasti za plačilo položnic in stroškov ogrevanja. Upokojenci z nizkimi pokojninami že tako težko poravnavajo položnice za osnovne življenjske stroške, na katerih so višji zneski zaradi razkuževanja stanovanjskih blokov, nakupa zaščitne opreme in kurjave. Mnoge ljudi težita osamljenost in strah pred prihodnostjo.

Že od začetka epidemije so na hudi preizkušnji tudi stanovalci (in zaposleni) domov starejših občanov. V Združenju za dostojno starost Srebrna nit vseskozi opozarjajo na hude psihosocialne posledice, ki so jih stanovalci doživljali ali jih še doživljajo zaradi omejevanja stikov. Zahtevajo, da v domovih zagotovijo prostore za varna srečanja stanovalcev s sorodniki in omogočijo obiske tudi v bolnišnicah, še posebej oseb z demenco in drugimi psihičnimi težavami ter umirajočih. Pozivajo vodstva domov, da zagotovijo fizioterapevtsko pomoč tudi vsem težje gibljivim in tistim, ki ležijo, zdravim stanovalcem pa odpravijo vse omejitve gibanja.

Nedostopne sistemske rešitve

Humanitarne organizacije pričakujejo, da se bo spomladi kriza še poglobila in bo še več ljudi, ki brez njihove pomoči ne bodo mogli preživeti. Zato zdaj še glasneje opozarjajo na nujne sistemske spremembe, s katerimi bi najbolj socialno ogroženim omogočili dostojnejše življenje, predvsem pa lažje in hitrejše reševanje stisk.

V društvu Humanitarček so prepričani, da bi lahko zelo znižali število starejših, ki životarijo z minimalnimi dohodki, če bi poenostavili postopke za uveljavljanje nekaterih pravic. Na prvem mestu je varstveni dodatek. Ta je namenjen osebam, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati. Prejema ga le okoli 22.600 ljudi, čeprav pod pragom revščine živi 92.000 starejših od 60 let, opozarjajo v Humanitarčku. Dodajajo še, da številni starejši, ki bi bili upravičeni do njega, tega ne vedo ali pa jih je še vedno strah, da bodo morali njihovi dediči ta sredstva vračati. To je namreč veljalo v času od leta 2012 do 2017, ko so lahko dediči razpolagali s premoženjem šele takrat, ko so iz lastnega žepa ali iz zapuščine državi povrnili varstveni dodatek, ki so ga zaradi finančne stiske dobivali njihovi starši. Mnogi starejši so raje životarili v revščini kot obremenjevali otroke po svoji smrti, zato se je samo v prvem letu število prejemnikov varstvenega dodatka zmanjšalo za kar 78 odstotkov.

Predsednica društva Humanitarček Ninna Kozorog poudarja, da bi bila poenostavitev postopka za pridobitev varstvenega dodatka veliko boljša rešitev od delitve enkratnega solidarnostnega dodatka. »Zakaj postopka ne moremo avtomatizirati po principu informativne davčne napovedi vsem, ki jim pripada?« se sprašuje. Za marsikoga je namreč postopek pridobivanja preveč zapleten. Zdaj morajo obrazec poiskati na spletu ali pa ga kupiti v določenih knjigarnah, ki so zaradi trenutne epidemiološke situacije tako ali tako zaprte. Težava je tudi v izpolnjevanju obrazca, ki je preobsežen in prezahteven, poleg tega mu je treba priložiti različne priloge. Zato v Humanitarčku predlagajo uvedbo avtomatiziranega informativnega izračuna za vse starostnike, v katerem bi ugotovili, katere pravice bi jim lahko pripadale in kolikšna bi bila višina varstvenega dodatka. Če ne vložijo ugovora, bi jim ga dodelili po uradni dolžnosti. Rešitev bi bila dolgoročna, hkrati pa bi razbremenili centre za socialno delo.

Opozorili so še na eno pomanjkljivost sedanjega sistema. Pri ugotavljanju upravičenosti do varstvenega dodatka uradnik preveri, ali si vlagatelj lahko zagotovi preživetje s pomočjo tistih, ki so ga dolžni preživljati. V tem primeru je praviloma potrebna pogodba o preživljanju oziroma odpovedi preživljanja med otroki in starši, napisana pri notarju. Take pogodbe si marsikdo finančno ne more privoščiti, poleg tega pa se je v družinah s skrhanimi odnosi ali drugimi težko premostljivimi okoliščinami o tem težko dogovoriti. 

Peticijo društva Humanitarček za avtomatizacijo in debirokratizacijo varstvenega dodatka je na spletu podpisalo več kot 8.800 ljudi, sredi decembra so jo predali odločevalcem, vendar njihovega predloga v sedmem paketu ukrepov za omilitev posledic epidemije niso upoštevali.

Male pozornosti za veliko veselje

Prostovoljci s svojim srčnim vedenjem vlivajo občutek zaupanja v solidarnost in človečnost. Številni se po svojih močeh vključujejo v lajšanje težav med epidemijo, spontano ali organizirano v manjših skupinah, in pomagajo na različne načine. Bolničarji Rdečega križa in študenti zdravstvenih ved pomagajo v domovih starejših občanov, bolnišnicah, ljubljanskem in mariborskem kliničnem centru, onkološkem inštitutu, lokalnih prostovoljskih organizacijah in vladnem klicnem centru za informacije. Pomagajo (ali so to počeli) tudi dijaki zdravstvenih šol, nekateri zdravniki, vozniki Ljubljanskega potniškega prometa, skavti, taborniki, upokojenci, kulturniki in mnogi drugi. Številni prostovoljci so šivali maske, dostavljali hrano, vozili v službo zdravstvene delavce ali starejše krajane po nujnih opravkih. Dobrodošli so glasbeni nastopi pred domovi starejših občanov ali bolnišnicami, prinašanje priboljškov, obešanje bodrilnih sporočil …

V decembru pa je neverjeten razmah doseglo pisanje prazničnih voščilnic, namenjenih starejšim. Omenimo naj samo dva primera, čeprav je bilo pobud še veliko več. Tako je 11 članic novinarskega krožka Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje skupaj z mentorico napisalo dvesto voščilnic, ki so jih namenile stanovalcem domov za starejše občane. V nekaterih domovih so jim imena prejemnikov posredovali vnaprej, tako da so bila voščila osebno naslovljena. Voščilnicam, napisanim z roko, so priložile pismo podpore, v katerem so zapisale, da imajo ali so imele nekatere med njimi v domovih koga od svojih najbližjih, zato jim ni vseeno, kako tam poteka življenje, in na ta način »želimo deliti dobre misli ter vam ponujamo toplo roko, prisrčen objem in ljubeče srce, ki bije tudi za vas«.

Na pobudo Ane Petrič, direktorice DEOS Centra starejših Notranje Gorice, pa je medgeneracijski projekt Mala pozornost za veliko veselje prerasel v pravo predpraznično gibanje. Pred petimi leti je namreč začela spodbujati prijatelje in znance, da so pisali voščila stanovalcem domov starejših občanov. Zlasti tistim, ki nimajo svojcev ali pogostih obiskov, je želela pokazati, da nekdo vendarle misli nanje. Vsako leto je število voščilnic naraščalo, zato si je lani zastavila ambiciozen cilj: zbrati 21 tisoč prazničnih voščil za prav vse, ki bivajo v domovih in centrih za starejše po Sloveniji. Projekt je presegel vsa pričakovanja, saj so zbrali več kot 70 tisoč voščil in prazničnih pisem. Pisali (in risali) so jih otroci, mladostniki, starostniki, družine, različne skupine, v vrtcih, šolah, fakultetah, organizacijah, občinskih upravah, podjetjih ... Pošta je prihajala celo iz tujine. Bilo je toliko voščilnic, da so jih prostovoljke programa Starejši za starejše Zveze društev upokojencev Slovenije razdelile še med njihove uporabnike, prejeli so jih tudi uporabniki pomoči na domu. Voščilnice so bile domiselne, izdelane z ljubeznijo, sodelavci, s katerimi so pregledali in razvrstili vso pošto, so bili ganjeni nad srčnostjo in navdušeni nad ustvarjalnostjo ljudi, pravi Ana Petrič, ki je prepričana, da so vsi, ki so sodelovali v projektu, »iskrice prijaznosti, lepe besede, srčnosti in upanja«. 

Cepivo prinaša upanje

V dneh po božiču smo tudi v Sloveniji dobili prve odmerke cepiva ameriškega Pfizerja in nemškega BioNTecha proti covidu-19, ki je zdaj edino z dovoljenjem za promet na evropskem trgu. Najprej so cepili stanovalce domov za starejše, ki bolezni še niso preboleli in so v cepljenje privolili, pa tudi najbolj izpostavljene zdravstvene delavce v domovih in bolnišnicah. V prihodnjih tednih naj bi dobivali po 16.500 odmerkov, predvidoma sredi januarja naj bi cepili tudi starejše, ki ne živijo v domovih in kronične bolnike. Po pričakovanjih vlade naj bi do konca maja ali začetka junija dosegli polovično precepljenost.

Anita Žmahar


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media