Poletje na jugu Norveške 

Prosti čas | maj '21

Poleti lahko obiščete kraljevo palačo v Oslu.

»Tista rdeča stvar, podobna vesoljski postaji, je stranišče,« prijazna gospa v puloverju s skandinavskimi vzorčki napoti mojo ženo k toaletnim prostorom ob avtocesti. In se še enkrat več čudiva skandinavskemu smislu za oblikovanje in iskanje enostavnih rešitev. Toaletni prostori so bili urejeni v futuristično oblikovani zgradbi. Z minimalno opremo, ki skoraj onemogoča vandalizem, a hkrati z nepričakovanim oknom nad prepadno jezersko obalo, ki omogoča razglede na okoliško hribovje.

Parkirišče je bilo zadnje pred spustom v norveško prestolnico Oslo. Za vožnjo po mestni vpadnici je bilo menda treba plačati cestnino. Podobno kot tudi za uporabo nekaterih mostov in predorov. Toda cestnino pobirajo na eleganten način: avtomobile avtomatsko fotografirajo in potem lastnikom glede na prevoženo število kilometrov pošljejo račun. Do tujcev so popustljivi, saj se jim za manjše zneske očitno ne izplača izstavljati računov. Po nekaj mesecih ga namreč še vedno nisem dobil.

Piknik v mestnem parku

Prvi postanek smo si omislili v predmestju. Tam se dviguje znamenita skakalnica Holmenkollen, s katere se odpirajo eni najlepših razgledov na Oslo. Daleč spodaj se je razkazovala modrina globokega fjorda, na koncu katerega je v družbi številnih otočkov ugnezdeno veliko mesto. Tu je mogoče podoživljati celo občutke skakalcev, saj se lahko z vrha skakalnice spustite po jeklenici (zipline). Doživetje dopolnjuje Skakalni muzej z bogato zbirko, saj so bila tu prva tekmovanja organizirana že leta 1892. Leta 1952 so ob vznožju uredili olimpijsko areno in od takrat skakalne tekme obišče tudi več kot 100.000 gledalcev.

Cesta v mestno središče je vodila čez nekaj atraktivnih mostov in večkrat izginila v predore. Parkirno mesto v bližini parka, ki obdaja kraljevo palačo Slottet, se je izkazalo za odlično izhodišče pri raziskovanju mestnega središča. Velik in delno ograjen park je eden najstarejših in največjih v mestu. Poživlja ga nekaj ribnikov in več kipov članov kraljeve družine. Ob sončnih dneh si marsikdo omisli kar piknik v naravi. Tudi poležavanje in sončenje v parkih nista prav nič neobičajnega. Večina turistov sem zaide zaradi kraljeve palače. Neoklasicistična zgradba s kar 173 sobanami izvira iz sredine 19. stoletja. To je uradno bivališče priljubljene kraljeve družine, a je v poletnih mesecih vseeno odprto za oglede. Ali pa si za spomin omislite vsaj fotografiranje s kraljevo stražo, v kateri so tudi dekleta.

Izpred kraljeve palače se odpira razgled na široko promenado Karl Johans, ki predstavlja najbolj živahno ulico, namenjeno pešcem. Med drugim vodi mimo gledališča, nato sledi parlament, ki združuje nordijske, italijanske in celo mavrske sloge. Nedaleč stran se dviguje katedrala. Ulica se počasi spušča do velike železniške postaje. Nad njo vzbuja pozornost most za pešce Akrobaten. Privlačna stekleno-kovinska konstrukcija je dolga 206 metrov, z nje pa se ponujajo lepi razgledi na bližnje morje. Ob obali stoji nenavadna moderna zgradba, v kateri domujeta opera in balet. Po njeni strehi, ki sega vse do tal, se je mogoče celo sprehoditi. Srednjeveški grad Akershus z nekaj muzeji in kraljevo grobnico tudi ni daleč. Na tem koncu pa je tudi ena najbolj znanih zgradb – mestna hiša s slikovitima stolpoma iz leta 1950. V njej 10. decembra, na dan smrti Alfreda Nobela, podeljujejo Nobelovo nagrado za mir. Vsako polno uro lahko prisluhnete glasbeni predstavi z 49 zvonovi, nameščenimi v enem izmed stolpov.

Prestolnico lahko spoznavate tudi s pomočjo tramvaja.

Mesto z okoli 700.000 prebivalci leži na severnem koncu fjorda Oslofjord. Nastajati je začelo v začetku 11. stoletja. Leta 1624 je Oslo uničil požar in obnovil ga je kralj Christian IV., zato so mesto poimenovali Christiania. Izvirno ime je ponovno dobilo šele leta 1924. Hiter pogled skozi burno norveško zgodovino smo dobili med ogledom muzejev na rtu Bygdoy. Na polotoku hranijo vikinške ladje in orožje, na ogled je ladja Fram, s katero je Roald Amundsen leta 1911 odkril južni pol, v bližini je muzej na prostem (skansen) s številnimi tradicionalnimi podeželskimi hišami. Muzej Kon Tiki je posvečen norveškemu pustolovcu in raziskovalcu Thoru Heyerdahlu, ki je leta 1947 s splavom Kon Tiki preplul Tihi ocean, leta 1970 pa z ladjo Ra II., narejeno iz trstičja, še Atlantski ocean. Tako je dokazoval, da so imela stara ljudstva stike z Ameriko že davno pred Kolumbom.

Kot v starih časih

Norveška prestolnica je ena najdražjih na svetu. To smo občutili že v trgovinah, še bolj pa v restavracijah in pri iskanju prenočišča. Kljub vsemu je mogoče v času kosila najti dnevno ponudbo menija za okoli 15 evrov, za približno pet evrov pa si lahko omislite hitro prehrano. Eden izmed predelov z ugodnimi cenami je okolica železniške postaje Gronland, kjer dobite vse od sendvičev, kebaba pa do burgerja z losovim mesom. Če si zraven zaželite pivo ali kozarec vina, pa vas bo to krepko udarilo po žepu. Vse skandinavske države so namreč znane po visokih cenah alkoholnih pijač.

Najbolj živahna ulica v mestnem redišču je poimenovana po kralju Karlu Johansu.

Oslo ponuja številne možnosti za enodnevne izlete. Še posebno nam je ostal v spominu obisk dobrih sto kilometrov oddaljenega mesta Fredrikstad. Na prvi pogled ni nič posebnega, toda staro mestno jedro se stiska za obzidjem, obdanim z zvezdasto oblikovanimi vodnimi kanali. Sredi 16. stoletja je dal mesto in utrdbo zgraditi kralj Frederik II. Zgodovinski mestni predel je zaščiten in spominja na muzej, čeprav v njem živi okoli štiristo prebivalcev. Promet je strogo omejen, tako je bilo pravi užitek raziskovati s kamnom tlakovane ulice in se čuditi lesenim hišam, ki so bile videti takšne kot pred stoletji. Le da so v njih danes dobili prostor restavracije, muzeji, trgovine s spominki, butiki, galerije in umetniške delavnice. Obrambne nasipe tako kot nekoč varujejo stari topovi, ki služijo le še za okras in fotografiranje. Na vrhu travnatih nasipov rastejo mogočna drevesa in mečejo prijetno senco na sprehajalne poti z otroškimi igrišči. Do starega mestnega predela se je mogoče pripeljati čez most, pešcem pa je na voljo brezplačna povezava z ladjami. Poletja poživljajo številne prireditve, tudi regata starih ladij, ki spominja na čase, ko je bilo v mestu razvito ladjedelništvo.

Pred Fredrikstadom se razprostira otočje Hvaler, ki je delno povezano z mostovi. Ta del velja za najbolj sončen del na Norveškem. Nekateri izmed več kot sto otokov so izredno priljubljeni v poletnih mesecih, ko se tudi tu morje ogreje, vendar običajno ne preseže dvajsetih stopinj Celzija.

Besedilo in fotografije: Igor Fabjan


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media