S smehom je vse lažje

Dobro počutje | maj '21

S praznovanja svetovnega dneva smeha v Kopru leta 2015

Prvo nedeljo v maju je svetovni dan smeha, zato v teh dneh vaditelji joge smeha po vsem svetu ljudi spodbujajo, naj se večkrat predajo temu vsestransko dobrodejnemu početju. Da je smeh koristen tako za telesno kot duševno zdravje, potrjujejo številne znanstvene raziskave. Ker je nalezljiv, ni nič čudnega, da se nam ob dobri volji sopotnikov v avtobusu ali ob gledanju komedije kotički ustnic ukrivijo navzgor.

Začetnik joge smeha je indijski zdravnik Madan Kataria, ki je leta 1995 v javnem parku v Mumbaju ustanovil prvi klub smeha. Ti so se hitro razširili po vsem svetu in leta 2010 smo ga dobili tudi pri nas – najprej v Mariboru, nato pa še v drugih večjih krajih: da že enajsto leto načrtno skrbimo za smejanje, se lahko zahvalimo Simoni Krebs, mag. zdr. nege, iz Mednarodnega inštituta za smeh, začetnica praznovanja svetovnega dneva smeha pa je Karmen Pribac. Sliši se nenavadno, da nas mora nekdo spodbujati, naj se več smejimo, kajne? Toda to je v svetu, v katerem se vse vrti okoli finančnega uspeha, kar pomeni tudi veliko stresa in skrbi, pravzaprav nujno. Res je, smeh je prirojen, a prav zaradi materializma se odrasli sčasoma smejemo vse manj in nazadnje, tako kaže ena od raziskav, v povprečju le še borih šest minut na dan.

Toda smejati se ni mogoče na silo, porečete. Ne drži – smejanja se je mogoče naučiti, če se le prepustimo in se zavestno odločimo zanj, odgovarjajo vaditelji joge smeha. »Naše telo ne razlikuje med narejenim in iskrenim oziroma prisiljenim in spontanim smehom. Oba povzročita enako srečno kemijo. In prisiljen smeh se sčasoma prelevi v pristnega,« koncept joge smeha razloži ustanoviteljica inštituta. Koristi smeha spoznavajo v čedalje več ustanovah, tudi v domovih za starejše občane, zato ne bodite presenečeni, če boste prav tam srečali skupine glasno smejočih se stanovalcev.

Smeh je zdrav

Smeh je tako zelo pomemben, da se z njim ukvarjajo tudi vrhunski mednarodno uveljavljeni strokovnjaki. Pred nekaj leti je prof. Kerry Olsen z ameriške klinike Mayo na osnovi rezultatov raziskave, s katero so ugotavljali, kaj ljudem pomaga pri ohranjanju in izboljševanju zdravja, razvil program 12 navad zelo zdravih ljudi. Profesor ugotavlja, da so za doseganje resnično dobrega počutja poleg telesne vadbe, uravnotežene prehrane in zmanjševanja stresa enako pomembni tudi drugi dejavniki, zato svetuje, da postopno uvedemo 12 navad, ki pozitivno vplivajo na naše zdravje (telesna dejavnost, odpuščanje, velikost obroka, preventivni zdravniški pregledi, zadosten spanec, poskusite kaj novega, moč in razteznost, smeh, prijatelji in družina, prepoznajte odvisnost, umirite se, hvaležnost). Ena od navad, ki jo toplo priporoča, je torej smeh; ta namreč sprošča telesno napetost, dobro dene krvožilnemu sistemu, pomaga okrepiti odpornost in ima še druge pozitivne posledice.

Pri nas so prav na pobudo Simone Krebs izvedli dve večji raziskavi o smehu. Na UKC Maribor so pri 200 ljudeh z diabetesom tipa 2, ki še niso bili na inzulinski terapiji, leto dni merili vpliv joge smeha na nivo glukoze v krvi; med drugim so dokazali, da že 30 minut joge smeha zniža nivo glukoze v krvi in izboljša počutje. V raziskavi za magistrsko nalogo Simone Krebs na Fakulteti za zdravstvene vede pa so v mariborskem klubu joge smeha deset tednov merili vpliv 60-minutne vadbe joge smeha na krvni tlak, pulz, periferno nasičenost s kisikom in počutje. Ugotovili so, da joga smeha ugodno vpliva na krvni tlak in izjemno pozitivno na počutje (60-odstotno zmanjšanje občutka stresa, 40-odstotni dvig energije, 42 odstotkov večje zavedanje dihanja in 36 odstotkov večja zmožnost smejanja). Simona Krebs dodaja, da pozitiven vpliv smeha tudi brez raziskav opazi vsak – tako pri drugih kot pri sebi. Le pomislite, kako prešerno, lahkotno, pozitivno, prerojeno se počutite, ko se do solz nakrohotate! Vsak smeh je dobrodošel, a dokazano je, da se moramo za pozitivne učinke glasno smejati vsaj deset, 15 minut, pojasnjuje sogovornica. Skratka, izkoristiti bi morali vsako priložnost, da se mu prepustimo.

Natalija Mljač, fotografija: Igor Pohleven 


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media