Zdravo ožilje koristi tudi pri zdravljenju koronavirusne bolezni

Dobro počutje | maj '21

prof. dr. Aleš Blinc

Odrasli človek ima v telesu približno 100.000 kilometrov žil, in le če so zdrave, lahko pričakujemo dobro delovanje vseh telesnih organov. Nezdrav način življenja ožilje najpogosteje prizadene zlasti s posledicami nezdravljenih povečanih vrednosti holesterola. Zato so bolezni srca in ožilja najpogostejši vzrok obolevnosti in umrljivosti odraslih.

Gre za kronične bolezni, ki jih je v veliki večini mogoče preprečiti, napredovanje bolezni pa zaustaviti. A stroka je zelo zaskrbljena, saj so v zadnjem letu zaradi epidemije novega koronavirusa vse druge bolezni nekako zasenčene. Zaradi bojazni pred okužbo ljudje opuščajo obiske pri zdravniku, posledično je manj kontrol dveh glavnih dejavnikov tveganja – krvnega tlaka in holesterola, kar pa ob nezdravljenju privede do razraščanja aterosklerotičnih žilnih oblog in resnih zapletov. Zakaj je tako pomembno, da imamo urejene vrednosti holesterola in zdrave žile, smo vprašali prof. dr. Aleša Blinca, dr. med., specialista kardiologije in vaskularne medicine ter predstojnika Kliničnega oddelka za žilne bolezni UKC Ljubljana.

Na kakšen način holesterol škoduje našim žilam?

Holesterol LDL, ki zaide v žilno steno, je močen spodbujevalec vnetnega odziva v njej. Spodbuja makrofage, to je vrsta belih krvničk, da se preobrazijo in začnejo oblikovati aterosklerotične lehe. Na neki način bi lahko rekli, da je holesterol LDL za aterosklerozo, kot je kisik za gorenje. Čim več ga je, tem bolj bo vzplamtela ateroskleroza. Prav zato je zelo pomembno, da je v krvi čim manj holesterola LDL, posledično ga bo malo zašlo tudi v žilno steno in manj bo spodbujanja ateroskleroze.

Kdaj holesterol pravzaprav začne okvarjati naše žile, ob katerih simptomih lahko posumimo na žilno bolezen?

Vprašanje je zelo dobro, odgovor je pa zelo težaven. Nikakor ne moremo določiti časovne točke, ko bi nam povišane vrednosti holesterola LDL začele nenadoma škoditi. Tihega, počasi tlečega vnetja v žilni steni, ki povzroča aterosklerozo, sploh ne čutimo. Vemo, da je holesterol LDL neke vrste odpadni produkt presnove lipoproteinov, zadnja faza preobrazbe delcev VLDL, ki dostavljajo energetsko bogate maščobne kisline v mišice in druga tkiva, na koncu pa ostanejo delci LDL, odpadek. Čim več jih je, tem slabše je. Trudimo se doseči, kolikor je le mogoče, nizke vrednosti holesterola LDL. Vse bolj kaže, da ta vrsta holesterola telesu pravzaprav ni potrebna. Celice zlahka same proizvedejo toliko holesterola, kolikor ga potrebujejo za izgradnjo svojih membran. V sodobnih raziskavah bioloških zdravil za zniževanje holesterola LDL se je potrdilo, da človeški organizem odlično tolerira tudi zelo zelo nizke vrednosti holesterola LDL, saj ne prihaja do nobenih stranskih učinkov, na primer pospešene demence, zmanjšanja kognitivnih spodobnosti, okvar žil, živčevja ali česar koli drugega.

Verjetno pa so najnižje vrednosti tudi pri holesterolu LDL individualno pogojene ...

Te vrednosti so do neke mere že genetsko pogojene, po drugi strani pa odraz življenjskega sloga. Koliko bo določena vrednost holesterola LDL škodila našim žilam, je odvisno tudi od tega, koliko so sicer zdrave. Zdravo ožilje tolerira precej višje vrednosti holesterola LDL brez vidne škode kot pa poprej okvarjeno ožilje. Če gre za okvaro endotelija, ki je na primer povzročena s hipertenzijo, sladkorno boleznijo in podobnimi kroničnimi obolenji, lahko že relativno nizke vrednosti holesterola LDL pospešujejo razvoj ateroskleroze.

Kako pa na bolezni vpliva novi koronavirus?

Covid se je izkazal za zelo močno trombogeno bolezen, predvsem povzroča tromboze v venskem sistemu, do neke mere pa tudi v arterijskem. Eden izmed razlogov je ta, da je žilna stena zelo bogata z receptorji za koronavirus, ki neposredno vstopa v notranji žilni sloj. Po drugi strani pa covid kvari ožilje tudi z vnetnim citokinskim odzivom, ki sledi okužbi.

Venske tromboze in pljučne embolije so najpogostejši žilni zapleti pri covidnem obolenju, opažamo pa tudi poslabšanja arterijske bolezni v koronarnem ožilju, možganskem ožilju ali ožilju spodnjih okončin. V zadnjem času se veliko govori in piše tudi o trombogenih učinkih cepiv. Če pogledamo razmerje med zapleti bolezni in zapleti cepljenja, ugotovimo, da bo ob bolezni deset ali nekaj deset bolnikov od tisočih utrpelo trombotične zaplete, ob cepljenju pa deset ali nekaj deset oseb na milijon. Torej lahko pričakujemo kar tisočkrat več zapletov pri poteku bolezni kot pa pri cepljenju. Seveda pa v življenju ne moremo prav za nobeno stvar trditi, da je brez kakršnega koli tveganja.

Ali so povišane vrednosti holesterola LDL lahko neposredno povezane s težjim potekom koronavirusne bolezni?

Vsaj posredno povezava obstaja. Znano je namreč, da imajo bolniki s hipertenzijo, srčno-žilnimi boleznimi ali diabetesom bistveno težji potek bolezni covid-19. Obstajajo tudi hipoteze, da do okužbe lažje pride pri nekom, ki ima oslabljeno ožilje oziroma poprejšnjo endotelno disfunkcijo.

Kaj pa obratno? Ali lahko zdravljenje s statini, najobičajnejšimi zdravili za zniževanje holesterola LDL, na neki način zmanjša tveganje za slabše izide zdravljenja?

Za zdaj ni prepričljivih podatkov, da bi statini pomembno pomagali pri akutni okužbi s covidom-19. Zelo dobro pa vemo, da opuščanje profilaktičnih zdravil ni dobro, zato zdravniki takšno ravnanje odsvetujemo. V začetnem obdobju še nismo natančno vedeli, ali so zaviralci ACE, zelo pogosta zdravila za uravnavanje krvnega tlaka, morebiti škodljivi pri okužbi z novim koronavirusom. Kasneje se je pokazalo, da nikakor niso škodljivi, še več, so kvečjemu koristni. Nekaj podobnega velja tudi za statine. Ne gre za to, da bi s statini lahko zdravili tudi okužbo s covidom-19, vsekakor pa vzdržujejo naše ožilje v boljšem stanju.

Zakaj je tako pomemben čimprejšnji začetek zdravljenja in katera je najprimernejša terapija?

Slovenija je ena od redkih držav na svetu, kjer že presejanje pri otrocih poteka zelo intenzivno. Pri tem se odkrije precej t. i. družinskih hiperholesterolemij, ki lahko že v adolescenci ali aktivni odrasli dobi povzročijo zamašitve arterij. Za odrasle potekajo presejalni programi pri družinskih zdravnikih. Lahko bi rekel, da praktično ni prebivalca Slovenije, ki ne bi imel izmerjenega holesterola. Tisti, ki imajo povišane vrednosti, bi se morali držati smernic. Če imajo prisotnih več dejavnikov tveganja, na primer sočasno povišan krvni tlak, moteno regulacijo glukoze ali celo sladkorno bolezen, ali če kadijo, tveganje za zaplete pri njih zelo hitro raste. Tisti, ki so visoko ogroženi, potrebujejo poleg zdravega življenjskega sloga tudi zdravljenje z zdravili. Ko so potrebna zdravila, so prva izbira statini. Ta zdravila so neupravičeno na slabem glasu, saj so v zadnjih desetletjih storila ogromno dobrega za zdravje ljudi. V zahodnem svetu so prepolovila pojavnost srčnega infarkta, kar je ogromen uspeh. Kadar pa nam s statini in zdravim življenjskim slogom ne uspe doseči ciljnih vrednosti holesterola, potem so na vrsti zaviralci absorpcije holesterola v črevesju, če pa še to ni dovolj, posežemo po bioloških zdravilih, zaviralcih PCSK-9. To so za zdaj še zelo draga zdravila. Obstajajo jasna merila, po katerih specializirani konziliji odločajo, ali je uvedba zdravljenja z biološkimi zdravili za zniževanje holesterola LDL v breme ZZZS upravičena. Je pa seveda predpisana zdravila smiselno jemati. Tudi če je dostopnost do zdravnikov in lekarn otežena, to ne sme biti izgovor.

Kaj kljub omejitvam javnega življenja lahko še storimo za svoje žile?

Ležanje na kavču in gledanje televizije gotovo ne gresta na roko preventivi pred boleznimi žil. Vesel sem, da se ogromno ljudi sprehaja in teka po zelenih površinah. Mislim, da je to najboljše, kar lahko človek med epidemijo stori za svoje zdravje, seveda pa je treba vključiti še zdrav mediteranski način prehrane. Paziti moramo, da v obrokih ni preveč industrijsko predelanih živil, maščob in soli, veliko pa naj bo sadja in zelenjave. Recept je v bistvu precej preprost. Tudi v času epidemije je mogoče marsikaj postoriti zase, le pozitivno moramo biti naravnani. Zdravnika pa je treba vsekakor obiskati, ko gre za akutna stanja. To bi moral storiti vsakdo, ki ima bolečino v prsih, kar lahko kaže na srčni infarkt, ali če gre za nenaden izpad govora ali gibanja, pa tudi v primerih, ko nas po nekaj korakih ali že med mirovanjem začne boleti noga. Urgentne ambulante povsod po državi ves čas delujejo, zato je v naštetih primerih smiselno brez odlašanja poiskati zdravniško pomoč.

Helena Peternel Pečauer, fotografija: osebni arhiv


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media