Vrbji kovaček, ki mu pravijo tudi vrbja listnica
Drobna ptica pevka zeleno-rjave barve s svetlo progo prek očesa in svetlim trebuščkom je med prvimi, ki nas spomladi razveseli s svojim petjem, potem ko se vrne iz zimskega prebivališča v južnih krajih. Bolj redki so, ki so jo že videli, prepričan pa sem, da jo je že marsikdo slišal, če se je le za trenutek ustavil sredi gozda ali sadovnjaka in prisluhnil tišini, ki jo tu in tam prekine ptičje petje. Le malo je treba počakati in oglasil se bo vrbji kovaček (Phylloscopus collybita), ki ga imenujejo tudi vrbja listnica. Le kdo bi si mislil, da nekdo tako glasno in veselo kuje svojo pesmico visoko v krošnji dreves kar naprej in neutrudno kot prijetna lajna, skoraj brez prestanka: »Cif-caf, cif-cif-caf.« Ni čudno, da so ga Angleži prav zaradi njegovega oglašanja posrečeno poimenovali chiffchaff.
Kovaček je zelo majhen ptič, ki z glasnim petjem privablja družico. Zaradi svoje maskirne barve je zelo dobro skrit, za človeka skoraj neopazen. Opaziti ga je mogoče na cvetočih vrbah in sadnih drevesih, kjer zelo živahno skače z veje na vejo in pod zelenimi listi z ostrim kljunčkom nabira žuželke in gosenice.
Kovački gnezdijo tudi v naših gozdovih in vzredijo na leto včasih tudi dva zaroda po pet do šest ptičkov. Takrat sta oba starša zelo aktivna in se pri prinašanju hrane zelo hitro izmenjujeta, saj so kljunčki nenasitni. Mladički vzletijo že v štirinajstih dneh po izvalitvi.
