Ni bolniškega dopusta za nego mame ali očeta

maj '21

Vinko Kolbl

V uredništvo smo letos dobili kar nekaj pisem s podobno vsebino. V njih nam bralci pišejo, da imajo starše, ki jih je prizadela možganska kap ali pa so bili operirani na kolku. Odpustili so jih iz bolnišnice, a ker živijo sami, nimajo nikogar, ki bi zanje skrbel. Starši ne morejo sami vstati, kaj šele, da bi šli samostojno v trgovino, si kaj skuhali, pomili posodo ... Nekateri so tudi napisali, da živijo v drugem kraju, celo v tujini, da imajo svojo družino z otroki, ki se še šolajo, ali da jim delodajalec ne dovoli vzeti dopusta za nego starša itd. Stiske enih in drugih so takrat neizmerne.

Prostora v negovalnih bolnišnicah, ki jih lahko skoraj preštejemo na prste ene roke, največkrat ni, prav tako ne v domovih za starejše. Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki naj bi poskrbel za vse takšne primere, pa že dvajset let tiči v predalih birokratov. In nič ne kaže, da bo kmalu drugače. Življenje, pravzaprav životarjenje, najranljivejših pa se nadaljuje vsem na očeh …

Ni bolniškega dopusta za starše

Mnogi otroci bi z veseljem poskrbeli za svoje starše, a jim delodajalec ne odobri dopusta ali pa ga imajo premalo. Zato sprašujejo, zakaj vsaj za nekaj najbolj kritičnih dni ne bi smeli dobiti bolniškega dopusta za nego starša. Tako bi lahko brez delodajalčevega dovoljenja ali njegove samovolje izostali z dela in bi bili hkrati tudi upravičeni do bolniškega nadomestila.

Vprašanje o bolniškem dopustu za nego staršev smo zastavili ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Takole so odgovorili: »Trenutno je pravica do nege urejena za otroke do 18. leta oziroma starejše od 18 let, če je podaljšana roditeljska pravica oziroma imajo skrbništvo, in za zakonca. Ni pa mogoče te pravice uporabiti za otroka, ki je dopolnil 18 let, ali svojega starša.«  

In drugo prav tako pogosto vprašanje je, ali se lahko kot brezposelna oseba (moški pri petdesetih) zaposli kot družinski pomočnik (to je redna zaposlitev) pri očetu, ki si je zlomil kolk. Oče ima pri osemdesetih letih tudi demenco. Kakšni so pogoji za tovrstno redno zaposlitev? Sin ne stanuje skupaj z očetom, a se je pripravljen preseliti k očetu in prevzeti skrb zanj, vsaj dokler ne bo dobil prostora v domu starejših. Ob tem poudarja, da je v Ljubljani čakalna doba na prosto posteljo tudi pet let. Sploh za osebe z demenco in tiste, ki čakajo na prostor na negovalnem oddelku.

Starejši človek oziroma invalidna oseba, ki potrebuje pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb, lahko zaprosi za dodatek za pomoč in postrežbo ter hkrati pri sebi zaposli družinskega pomočnika, če noče v zavod ali tam zanj še dolgo ne bo prostora. To lahko stori le, če na primer njegova hčerka, sin, vnuk ali vnukinja itd. stanuje z njim in zaradi skrbi zanj pusti redno zaposlitev, nam je pojasnil mag. Vilko Kolbl, generalni sekretar Socialne zbornice Slovenije.

Pogoji za družinskega pomočnika

Družinski pomočnik je lahko oseba, ki pomaga starostniku ali mlajši polnoletni bolni oziroma invalidni osebi. »Vendar mora imeti isto stalno prebivališče kot invalidna oseba, ki potrebuje pomoč, in je hkrati eden od družinskih članov (oče ali mati, sin ali hči, brat ali sestra, stric ali teta, stari oče ali stara mama),« je razložil Vilko Kolbl. Torej bi se moral bralec preseliti k očetu, da bi lahko postal njegov družinski pomočnik.

»Institut družinskega pomočnika je bil uveden leta 2004. Je pravica upravičenca, da lahko v primerih in pod pogoji, določenimi z Zakonom o socialnem varstvu, namesto celodnevnega institucionalnega varstva izbere družinskega pomočnika, ki mu pomaga v domačem okolju pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb.« Vlogo za ta status uveljavi svojec pri pristojnem centru za socialno delo. »Vlogi je treba priložiti dokumentacijo o zdravstvenem stanju, izjavo izbranega družinskega pomočnika, da želi invalidni osebi pomagati, na podlagi katere bo invalidska komisija lahko pripravila mnenje, ali izbrani družinski pomočnik ustreza ali ne.«

Lahko bi rekli, da je družinski pomočnik v bistvu redna zaposlitev, a navedeno ne drži popolnoma. Oseba, ki to delo opravlja, je zdravstveno in pokojninsko zavarovana, prav tako za primer brezposelnosti, vendar ji ne pripadajo vse pravice iz delovnega razmerja, kot so plačilo malice in prevoza, regres za letni dopust, letni dopust in nadomestilo za bolniško odsotnost. »Mesečna plača družinskega pomočnika znaša 751,77 evra bruto (delno plačilo za izgubljeni dohodek), medtem ko minimalna plača za leto 2021 znaša 1.024,24 evra. Plača se tudi ne poveča, če družinski pomočnik skrbi na primer za mamo in očeta.«

Naš sogovornik pojasnjuje, da bi bilo plačo družinskega pomočnika, kot na to opozarja Sekcija družinskih pomočnikov, ki deluje pod okriljem Socialne zbornice Slovenije, treba urediti primerljivo z dohodki redno zaposlenih na primerljivih delovnih mestih z vsemi pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz naslova delovnega razmerja. »Glede na zahtevnost in obseg dela družinskega pomočnika, ki 24 ur na dan skrbi za starejšo in pogosto tudi invalidno osebo, le-ta ni primerljiv z osebnim asistentom, katerega plača se uvršča v 23. plačni razred in znaša 1.043,68 evra bruto.« Zato poudarja, da bi morala biti plača družinskega pomočnika višja ali pa vsaj opredeljena kot minimalna plača, ki naj bi se usklajevala z vsakokratno rastjo minimalne plače, kot se za to zavzema Sekcija družinskih pomočnikov.

Kot navaja Kolbl, na neurejenost instituta družinskega pomočnika že nekaj let opozarja Socialna zbornica Slovenije, v zadnjem času pa so se za ureditev instituta aktivno vključili Komisija za peticije, človekove pravice in enake možnosti DZ RS, Varuh človekovih pravic RS in Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide DZ RS.

»Vsi, ki se odločijo, da bodo družinski pomočniki ali pomočnice (le-te so v veliki večini), morajo skladno z Zakonom o socialnem varstvu v času trajanja statusa družinskega pomočnika opraviti usposabljanje, ki ga organizira Socialna zbornica Slovenije. Izobraževanje traja praviloma dva dni. To potrdilo morajo kandidati skupaj s poročilom o svojem delu enkrat letno predložiti pristojnemu centru za socialno delo. Poročilo mora poleg družinskega pomočnika podpisati tudi invalidna oseba, če je opravilno sposobna, oziroma njen skrbnik.« Torej se morajo svojci že prej odločiti za novi status, »še preden pridejo starši domov«.

Bolniški dopust

Zaposlenim bolniška nadomestila plačuje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Zavarovanec je upravičen do plačane bolniške odsotnosti zaradi sebe in tudi zaradi nege družinskega člana. Znesek bolniškega nadomestila se giblje med 70 in 100 odstotki, odvisno od tega, ali je odsoten od dela zaradi sebe ali družinskega člana, in od števila dni odsotnosti.

Dobro je vedeti

Družina, ki skrbi za upokojenega svojca, si lahko pomaga tako, da zaprosi za dodatek za pomoč in postrežbo (DPP), in sicer sama ali pa zanj zaprosi socialni delavec ali zdravnik ... Ta DPP pripada slepim, paraplegikom ter tistim ljudem, ki jim je zmožnost premikanja zmanjšana za najmanj 70 odstotkov, bolnikom, ki so trajno vezani na invalidski voziček, pa tudi osebam z demenco itd. Dodatek odobri (ali pa tudi ne) Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Na voljo so tri stopnje: najnižja znaša 150, višja 300 in najvišja 430,19 evra mesečno. Stopnja je odvisna od tega, kakšna je bolezen in koliko pomoči posameznik potrebuje. Žal pa DPP ne pripada kmetom in gospodinjam, tistim, ki v aktivni dobi niso vplačevali v pokojninsko blagajno. Prav tako ne uživalcem pokojnine, pridobljene na podlagi tujih predpisov, ne glede na to, da je njihovo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Izjema so uživalci pokojnine, pridobljene v kateri od drugih držav, nastalih na območju nekdanje SFRJ.

 

Neva Železnik, fotografija osebni arhiv


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media