Kultura na kratko

Prosti čas | maj '21

FILM

France Štiglic: Filmska zapuščina

F. Štiglic in J. Kitzmiller leta 1957 na filmskem festivalu v Cannesu s filmom Dolina miru

V novih razstavnih prostorih Slovenske kinoteke bo do 5. decembra na ogled samostojna razstava, ki jo je pripravila kustosinja in vodja muzejskega oddelka Slovenske kinoteke Špela Čižman. »Z razstavo se poklanjamo spominu na enega največjih slovenskih filmskih ustvarjalcev, avtorja prvega slovenskega igranega zvočnega celovečernega filma, mnogih dokumentarnih, kratkih in televizijskih del ter prejemnika številnih mednarodnih in domačih nagrad. Vstopili bomo v njegov delovni in intimni svet ter si ogledali tudi manj znana ali v javnosti sploh še nikoli videna pričevanja iz njegovega ustvarjalnega življenja.« Izdali so tudi bogat zbornik in razstavni katalog obenem, v katerem so zbrana besedila domačih filmskih publicistov in teoretikov različnih generacij, pa tudi raznovrstno arhivsko gradivo.

Tenkočutni film Sin

Kinodvor ves čas epidemije uvršča v nabor spletnega predvajanja zanimive filme. Med njimi je tudi globoko osebni film Ines Tanović z naslovom Sin. To je zgodba o generaciji, ujeti med pričakovanja staršev in pasti odraščanja v tranzicijskem Sarajevu. Film je nastal v koprodukciji BiH, Slovenije, Črne gore, Romunije in Hrvaške, doslej je obiskal več tujih festivalov in vzbudil pozornost.

RAZSTAVE

Moderna galerija, Tobias Putrih: Perceptron

Kipar Tobias Putrih je že 20 let razpet med Ljubljano, New Yorkom in Bostonom, v svojih konceptualnih projektih se giblje med kiparstvom, arhitekturo in celo znanostjo. Pregledna razstava predstavlja doslej najcelovitejši pregled njegovega ustvarjanja, ime razstave pa je povezano z umetno inteligenco strojev, saj je bil Perceptron prvi računalnik, ki so ga konec petdesetih let 20. stoletja zasnovali na osnovi nevronskih mrež. Na ogled do 20. junija.

Galerija Prešernovih nagrajencev v Kranju: Zoran Didek

Pregledna razstava Prešernovega nagrajenca, akademskega slikarja in profesorja na Akademiji likovnih umetnosti Zorana Didka je nastala v sodelovanju z Galerijo Božidar Jakac iz Kostanjevice na Krki. Na ogled je 96 likovnih del iz celotnega obdobja njegovega ustvarjanja, saj ima slikar tam stalno razstavo, štiri zgodnejša dela pa so posodili Didkovi sorodniki.

Nova spominska soba skladatelja Tartinija

Že pred koncem koronske zgodbe si jo lahko ogledate na spletu, potem pa v tržaškem konservatoriju, saj spada med velike načrte mednarodnega razpršenega muzeja, posvečenega Tartiniju, ki je nastal v okviru projekta Interreg in povezuje njegovo rojstno mesto Piran, Padovo, kjer je mojster najdlje živel, in Trst, ki je leta 1903 po njem poimenoval svoj konservatorij. Tartini ni bil le violinski virtuoz in skladatelj, ampak tudi znanstvenik, veliko študij je posvetil akustiki, mehaniki in fiziologiji violinske igre. V zbirki je veliko dragocenih razstavnih predmetov, med drugim dva loka, razpelo, lasulja, dragoceni rokopisi koncertov in znanstvenih razprav; www.discovertartini.eu.

Od groba do groba

V Pokrajinskem muzeju Celje so pripravili razstavo, na kateri so predstavljeni grobovi iz različnih zgodovinskih obdobij. Prikazuje, kako se je skozi čas spreminjal način pokopa in kako so si ljudje predstavljali življenje v različnih zgodovinskih obdobjih. Avtorja razstave sta kustosa muzeja dr. Maja Bausovac in dr. Jure Krajšek, ki sta napisala tudi odmevno knjigo Municipium Claudium Celeia. Posebna vrednost razstave je v tem, da je več grobov prvič na ogled. V Knežjem dvoru.

Bankarium – novi muzej bančništva

Na Čopovi 3 v Ljubljani nastaja novi muzej Bankarium pod okriljem NLB. Predstavljal bo bančno dediščino na Slovenskem od leta 1820 do danes. Prvi del 200-letnega pregleda bančne zgodovine govori o denarju, saj smo v tem obdobju na prostoru današnje Slovenije zamenjali kar devet valut, in hranilnicah, kreditnih zadrugah ter bančnih delniških družbah. Razdeljen bo v štiri zgodovinska obdobja: 1820–1941 – vzpostavljanje bančništva; 1941–1945 – vojna, okupacija in upor; 1945–1989 – socialistično bančništvo; od leta 1990 naprej. V drugem delu pa boste lahko spoznali bančne prakse, pokukali v ozadje bančnih okenc, vstopili v bančni trezor, ki je deloval do pred kratkim, si ogledali sefe in notranjost bankomata. Osrednji del muzeja pa bo namenjen finančnemu opismenovanju vseh generacij. V tako imenovanem finančnem labirintu boste spoznali osnove upravljanja osebnih financ z mogočimi rešitvami.

fotka: Iz muzeja (oznaka banner)

GLEDALIŠČE

Mestno gledališče ljubljansko
je pripravljeno na odprtje – tako vsebinsko kot tudi formalno (poskrbljeno je tako za varnost gledalcev kot igralcev na odru). Do konca sezone bodo interno uprizorili učno predstavo Teater za telebana avtorice in režiserke Ire Ratej ter komedijo Slamnik v režiji Diega de Bree. Za to in tudi druge uprizoritve še iščejo nadomestne lokacije, tudi na prostem, in druge rešitve, kar bi jim omogočilo vsaj delno uresničiti letošnji repertoar (če bo država prišla v fazo, v kateri bo tudi gledališčem omogočeno delovanje). Ta čas pa si lahko na njihovi spletni platformi Tretji oder (www.tretji-oder.si) ogledate noviteto dramo hrvaškega avtorja Ivorja Martinića Le zaljubiti se ne smemo, v kateri se sprašujejo, ali imamo pravico do spremembe, čeprav z njo prizadenemo svoje bližnje. Bolečina Martinićevih likov je živa in vseobsegajoča ter seže v srce. Obenem pa vzbuja upanje in vliva moč. Tudi humor in avtohumor. Vse to je na oder prenesel režiser Alen Jelen z igralsko ekipo, ki jo sestavljajo Boris Ostan, Bernarda Oman, Iva Krajnc Bagola in Lara Wolf. Režiser spletne predstave je uveljavljeni filmski režiser Klemen Dvornik.

GLASBA

Noviteta 2Cellos

Svetovno znana glasbenika Luka Šulić in Stjepan Hauser sta se po dveletnem premoru spet povezala in na deseto obletnico nastanka dueta izdala nov komad, priredbo vsem dobro poznane skladbe Living on a prayer legendarne ameriške rokovske skupine Bon Jovi. Ob tej priložnosti sta posnela tudi videospot, ki je že prvi dan nabral več kot 100 tisoč ogledov na YouTubu. »Skladba ima mistični uvod, ki na čelu zveni res dobro,« sta o komadu povedala Sulić in Hauser. Glasbenika sta nase prvič opozorila leta 2011, ime sta si nato ustvarila s svojim prepoznavnim in energičnim nastopom, danes pa jima sledi na milijone ljudi. Samo na YouTubu imata 5,5 milijona sledilcev in vsega skupaj že 1,3 milijarde ogledov. 2Cellos sta vsekakor čelo povzpela v višave, in to predvsem po prepoznavnem slogu igranja, ki ruši meje glasbenih žanrov – od klasike in filmske glasbe do popa in rocka. Razprodala sta vse največje dvorane sveta, nastopala pa sta z največjimi glasbenimi imeni, med drugimi tudi z Andreo Bocellijem.

Neva Brun


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media