Čudoviti svet buč na domačem vrtu

Prosti čas | maj '21

Buče so ene najstarejših gojenih vrtnin. Na domačih vrtovih v Sloveniji so zelo priljubljene, saj iz njih lahko pripravljamo različne jedi. Priporočamo, da posadite več različnih sort. Uporabne so tudi za okras, glasbila in sklede. Z vzgojo ne bo težav, če jih boste sadili ob pravem času in na primerni razdalji, pravilno gnojili, namakali in skrbeli za varstvo pred boleznimi.

Buče na prostem sejemo, ko se zemlja ogreje vsaj na 15 stopinj Celzija, to je običajno po 1. maju. Če jih sejemo v prehladno zemljo, kalijo počasi in izgubljajo veliko energije, hitreje jih napadejo tudi različne bolezni. Tako kot druge plodovke tudi sadike na prosto presajamo po 15. maju. Ta nezahtevna vrtnina je zelo cenjena v domači kuhinji. Užitne buče, kot so buče hokaido, maslenke, špagetarice in muškatne buče, so cenjene za bučne juhe, omake, pite, razne slaščice in druge jedi. Sorte diamant, lemona, suha in supremo pobiramo, ko so velike dobrih 15 cm. To je pomembno zato, da se lepo razvijajo novi plodovi, saj preveliki izčrpavajo rastlino in rastlina ne nastavlja dobro novih plodov.

Pri sortah sibelle (maslenka) in potimarron (buča hokaido) počakamo, da dozorijo. Na vrt lahko posadite tudi sorto festival, ki ima okus po maronijih. Sorta atlantic giant je buča velikanka, ki jo pobiramo v oktobru. Največja buča te sorte je dosegla težo kar 500 kg, kar je rekord iz leta 1996. Tudi muškatna buča musquee d’hiver de provence je iskana v kulinariki. Primerna je za skladiščenje čez zimo. Sorta patison custard white je zgodnja sorta patišonk z belimi plodovi zanimive zvezdaste oblike. Majhni plodovi so primerni za vlaganje. Vse omenjene sorte je mogoče kupiti v obliki sadik, in to po vsej Sloveniji. Po pobiranju jih skladiščimo v hladnem prostoru. Temperatura naj bo okoli 10 stopinj Celzija ali manj, ne sme pa v prostoru zmrzovati. Paziti je treba, da buč pri pobiranju ne poškodujemo. V shrambi jih je treba redno pregledovati. Plesnive buče nemudoma zavržemo. Običajno buče za pripravo jedi skladiščimo do novega leta, nekatere sorte tudi dalj časa.

Buče, ki niso uporabne za kulinariko, najlažje spoznamo po grenkem priokusu, če jih okušamo samo z jezikom. Vsebujejo grenko snov kukurbitacin. Nikoli ne sejemo domačega nepreverjenega semena, ki se je skrižalo z okrasnimi sortami. Raje si priskrbimo kakovostne sadike, ki jih kupimo v vrtnih centrih in vrtnarijah. Okrasne buče pogosto uporabljamo kot dodatek v jesenskih cvetličnih aranžmajih ali kot kuhinjski okras. Iz posušenih in izdolbenih buč lahko izdelamo glasbila, košare, sklede ali celo pustne maske. 

Grmičaste buče sadimo na razdalji dober meter med vrstami, v vrsti naj bo razdalja dobrega pol metra. Te buče so primerne predvsem za manjše vrtove, ki so v Sloveniji najpogostejši. S kompostom gnojimo v količini 4 do 6 l/m2. To lahko storimo spomladi ali jeseni. S hlevskim gnojem že jeseni gnojimo v količini 3 l/m2. Pri bučah je nujno redno namakanje, poleti namakamo vsak drugi dan, vsaj za pol lopate globoko. Brez namakanja so plodovi redki, pridelek pa slabši. Zato vlažna tla že spomladi zastremo s slamo, ki bo rastline grela, poleti dodajamo travo z domače zelenice, koprive, gabez, gozdno praprot, bezgove liste in druge zelene rastline. Tako z zastirko preprečimo prekomerno izhlapevanje vode iz tal. Bučke najpogosteje napade pepelasta plesen, ki je na začetku dokaj obvladljiva. Bučna plesen je nevarna predvsem v zelo vlažnem in toplem okolju. Proti njej lahko uporabimo rmanov, česnov, kamilični čaj in v primeru okužbe tudi žajbljev pripravek.

Koristne žuželke

Na vrtu so vedno prisotne koristne žuželke, zato se moramo vedno prepričati, ali nam žuželke, ki jih opazimo na rastlinah, delajo škodo. Požrešne ličinke pikapolonic se rade hranijo z ušmi. Ličinke tenčičaric se hranijo z ušmi, pršicami in drugimi insekti. Zelo koristna je tudi muha trepetavka, ki je podobna osam. Na vrtu hitro opazimo njen nenavadni let, saj se hitro premikajo in nato na enem mestu obstanejo. Druge koristne žuželke so še najezdniki, strigalice, bogomolke in kačji pastirji. Večino koristnih žuželk bodo na vrt pritegnile cvetlice in dišeča zelišča. Zelenjavni vrt naj ne bo nikoli sterilno zelen.

 Davor Špehar, Zeleni svet


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media