Cepljenje ščiti nas in druge
Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da posameznik s cepljenjem proti virusu SARS-CoV-2 oziroma covidu-19 zagotovi eno od najuspešnejših poti k lastni zaščiti in zaščiti drugih.
Navajamo nekaj dejstev o cepljenju.
Cepljenje je varnejše, kot da se okužiš z virusom, ki povzroča bolezen covid-19. Cepivo namreč nauči naše telo prepoznati virus in ustvariti protitelesa, ki bodo preprečila razvoj bolezni ob morebitni okužbi.
Cepiti se morajo tudi ljudje, ki so bili že okuženi z virusom, če jim njihov zdravnik ne svetuje drugače. Znanstveniki še vedno raziskujejo, kako močan in dolgotrajen je imunski odgovor organizma na okužbo in kako različen je pri posameznikih. Po preboleli bolezni bo cepivo delovalo kot spodbujevalnik, ki bo povečal imunski odgovor organizma.
Cepljeni imajo pogosto blage do srednje močne stranske učinke. Ti nastanejo zato, ker imunski sistem daje navodila telesu, da reagira na cepivo: poveča pretok krvi zato, da lahko kroži po telesu več imunskih (zaščitnih) celic, in dvigne telesno temperaturo z namenom uničenja virusa. Blagi do srednje močni pojavi, kot so bolečine v mišicah in srednje visoka temperatura, niso vzrok za alarm. To so znaki, da naš imunski sistem odgovarja na cepivo, natančneje na snov v cepivu, ki spodbudi imunski odgovor, in se pripravi, da bo uničil virus. Lahko se pojavijo tudi rdečina in bolečina na mestu vboda, slabost, glavobol, mrzlica in driska.
Ti stranski učinki se lahko pojavijo pri vseh cepivih in običajno sami izginejo, če pa trajajo več kot tri dni, obvestite svojega zdravnika. Če nimate sopojavov, to ne pomeni, da cepivo ni učinkovito, res pa je, da je odgovor različnih oseb različen.
Hujši učinki cepiv so redki. Zelo redko se po cepljenju pojavijo hude alergijske reakcije, kot je anafilaksija. Zato cepljenim svetujejo, da ostanejo na mestu cepljenja še 30 minut, da lahko zdravstveni delavci na pojav takoj odreagirajo.
Pri zelo majhnem številu cepljenih so opazili pojav tromboz v možganih. S hitro reakcijo lahko tem ljudem učinkovito pomagajo, trdijo nemški zdravniki. Svetujejo pa, da morajo ljudje na zdravniški pregled, če več kot tri dni po cepljenju čutijo glavobol, se jim vrti ali imajo težave z vidom.
Cepiva ne morejo povzročiti bolezni, ker nobeno ne vsebuje živega virusa. Ker pa ustrezni imunski odgovor nastaja nekaj tednov, je mogoče, da dobi znake koronavirusne bolezni oseba, ki je bila okužena tik pred cepljenjem ali neposredno po njem.
Zdravstveni delavci po vsem svetu zbirajo podatke o sopojavih pri uporabi cepiva in jih pošiljajo Svetovni zdravstveni organizaciji. Teh je bilo do zdaj izjemno malo. Proizvajalci cepiv skušajo možnost resnih sopojavov kar se da hitro zmanjšati ali odstraniti. Dejansko je cepljenje proti tej smrtno nevarni bolezni do zdaj najbolj nadzorovan zdravstveni poseg na področju preprečevanja množičnih okužb.
