Bo mogoče naknadno izplačilo dodatka za pomoč in postrežbo?

Dobro je vedeti | maj '21

Vlada je na seji konec marca sprejela Predlog zakona o izplačilu neizplačanega dodatka za pomoč in postrežbo ter ga posredovala v obravnavo po rednem postopku državnemu zboru. Njegov namen je vzpostavitev zakonske podlage za naknadno izplačilo dodatka za pomoč in postrežbo slepim osebam, zdravstveno zavarovanim po drugem zavarovancu zavoda ali upokojencu skladno z določbami ZPIZ-1 in ZPIZ-2, do katerega bi bili ti upravičeni, če eden od staršev ali druga oseba ne bi prejemala dodatka za nego po predpisih o starševskem varstvu in družinskih prejemkih.

Navedenim osebam je ZPIZ-1 omogočil pridobitev pravice do dodatka za pomoč in postrežbo, če so izpolnjevali v njem določene pogoje za njegovo priznanje, njeno uveljavitev pa odložil na čas od 1. januarja 2003 naprej. Pravica do tega prejemka jim je zagotovljena tudi z ZPIZ-2.

Tako prejšnji ZPIZ-1 kot tudi zdaj veljavni ZPIZ-2 izplačilo dodatka za pomoč in postrežbo upravičencu, ki je pridobil pravico do tega dodatka tudi po drugih predpisih, pogojujeta z njegovo prostovoljno izbiro. Če se odloči za izplačilo prejemka, pridobljenega po drugih predpisih, mu dodatka za pomoč in postrežbo, pridobljenega po ZPIZ, ni mogoče izplačevati.

Predpisi o starševskem varstvu in družinskih prejemkih omogočajo enemu od staršev ali drugi osebi, če neguje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, pridobitev pravice do dodatka za nego tega otroka, namenjenega kritju povečanih življenjskih stroškov.

Pridobitev pravice do dodatka za nego otroka po predpisih o starševskem varstvu in družinskih prejemkih ter odločitev za njegovo izplačilo sta se ob uveljavitvi možnosti pridobitve pravice do dodatka za pomoč in postrežbo slepim osebam, zdravstveno zavarovanim po drugem zavarovancu zavoda ali upokojencu skladno z določbami ZPIZ-1 obravnavali kot izbira izplačila, ki je onemogočalo izplačilo prejemka, pridobljenega po ZPIZ-1.

V letu 2015 je bilo sprejeto stališče, da pridobitev obeh pravic ne zahteva več izbire vrste prejemka, ki naj se upravičencu izplačuje. Že pred tem je višje delovno in socialno sodišče v obrazložitvi svoje sodbe zapisalo, da v takem primeru obstajata dve vsebinsko različni pravici. Pravica do dodatka za nego naj bi bila predvsem pravica staršev in druge osebe, ki neguje otroka, potrebnega posebne nege in varstva, medtem ko je pravica do dodatka za pomoč in postrežbo osebna pravica otroka.

Rok za vložitev eno leto

S predlaganim zakonom naj bi se upravičencu (slepi osebi, zdravstveno zavarovanim po drugem zavarovancu zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ali upokojencu v skladu z ZPIZ-1 in ZPIZ-2) naknadno priznala pravica do izplačila neizplačanega dodatka za pomoč in postrežbo, če je kadar koli v času med 1. januarjem 2003 in 31. decembrom 2016 izpolnjeval pogoje za priznanje te pravice, določene v ZPIZ-1 in ZPIZ-2, ta prejemek pa se mu ni izplačeval, ker je eden od staršev ali druga oseba prejemala dodatek za nego v skladu s predpisi o starševskem varstvu in družinskih prejemkih.

Višina neizplačanega zneska dodatka za pomoč in postrežbo, ki naj bi se upravičencu izplačal, ni enaka že izplačanim zneskom v obdobju, na katero se nanaša možno izplačilo, temveč jo določa predlagani zakon. Znašala naj bi 300 evrov za vsak mesec, v katerem je upravičenec izpolnjeval pogoje za priznanje pravice, določene v ZPIZ-1 in ZPIZ-2. Glede na to, da je to višji znesek od izplačanih po obeh navedenih zakonih, predlog zakona predvideva, da upravičencem ne pripadajo zamudne obresti.

O pravici do izplačila neizplačanega dodatka za pomoč in postrežbo naj bi odločal Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije na podlagi vloge upravičenca, upoštevaje mnenje izvedenskih organov zavoda o potrebi po stalni pomoči in postrežbi, skladno z določbami ZPIZ-2.

Rok za vložitev vloge za priznanje take pravice naj bi bil eno leto od dneva uveljavitve predlaganega zakona. V primeru smrti upravičenca pa naj bi vlogo lahko vložili tudi njegovi pravni nasledniki.

Sredstva za izplačilo neizplačanih dodatkov za pomoč in postrežbo naj bi zavodu zagotovil državni proračun. Predlagatelj ocenjuje, da bo v letu 2021 za ta namen treba zagotoviti približno 1,5 milijona evrov.

Omeniti velja, da predlagatelj zakona njegov sprejem utemeljuje tudi z vzpostavljanjem enakosti z upravičenci, ki se jim je v obdobju, za katero bo (če bo zakon sprejet) mogoče uveljavljati naknadno izplačilo dodatka za pomoč in postrežbo, izbrali izplačilo tega dodatka, ne pa dodatka za nego otroka. Takim upravičencem je bila namreč z uveljavitvijo Zakona o izplačilu neizplačanega dodatka za nego otroka (Uradni list RS, št. 72/19), sprejetega konec leta 2019, že dana možnost naknadnega izplačila neizplačanih zneskov tega dodatka.

Jože Kuhelj


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media