Solatni krožnik za lahkotnejši korak

Dobro počutje | maj '21

S solato uravnotežimo obrok in pridobimo številne snovi za boljšo prebavo. Pri tem pravzaprav ne gre samo za zeleno solato, marveč tudi za zelje, repo, brokoli, motovilec, radič, endivijo, rdečo peso, špinačo, blitvo, rukolo, šparglje in beluše, fižol ali bolj radikalne koprive, regrat, čemaž ali cikorijo ... Z zelenjavnim oziroma solatnim krožnikom pridobimo encime, spodbudimo prebavne sokove in razbremenimo prebavila.

A poglejmo najprej zeleno solato (lat. Lactuca sativa), ki uspeva po vsem svetu in skoraj vse leto. Vsak mesec seveda druga sorta. Navadna dolgolistna zelena solata je bila zagotovo del človekove prehrane že pred tisočletji. Antični viri pa solato že navajajo tudi kot zdravilo, o čemer je pisal Grk Herodot dobrih 400 let pred našim štetjem. Hipokrat pa je vedel, da ima zelena solata sedem snovi, ki pomirjajo in uspavajo. Še pred njim so ji tako slavo peli stari Perzijci in najbrž so se Rimljani in Grki od njih navzeli te navade, da so si za večerjo pripravili solato. Rimski cesar Avgust je bil prepričan, da ga je solata ozdravila hude bolezni, zato ji je dal postaviti – spomenik.

Marsikateri so prepričani, da je dobro uživati solato zaradi vitamina C, vendar je polna mineralov, ki so nujni za normalno delovanje organizma in odpravo zakisanosti telesa. Razmerje med minerali v solati je zelo ugodno in uravnava odnos med vodo v celicah in zunaj njih. Solata je dober diuretik, če nam otekajo noge. Zaradi obilice folne kisline se po solati počutimo lahkotnejše, boljše volje in uspešnejše.

Načelno solate delimo v štiri glavne skupine: glavnate solate, berivke, rezivke in vezivke. Vsaka skupina ima več podskupin; nekatere lahko sejemo samo spomladi ali jeseni, spet druge pobiramo vse leto. Glavnate solate oblikujejo glave, so krhkolistne in mehkolistne. Prve naprej delimo še na batavije, ki so svetlo zelene do rumeno zelene barve, ter na ledenke, ki so Slovencem veliko bolj znane. Te so nekoliko temnejše zelene barve. Mehkolistne solate dozorijo teden ali dve prej, a je pridelek manjši.

Za berivko je značilno, da njeni listi hitro rastejo. Že beseda pove, da je berivka solata, ki jo odtržemo z roko, jo beremo. Njej podobna je rezivka, ki pa jo režemo. Pri obeh pobiramo predvsem mlade lističe.

Posebna vrsta solate je vezivka (latLactuca Sativa var. Longifolia). Poznamo jo še pod imenom štrucarka ali ob upoštevanju izvora tudi rimska solata. Kot tako jo poznajo po vsej Italiji in na Primorskem. Menda je prav to hvalil slavni Hipokrat, toda risbe te solate so našli tudi v egipčanskih grobnicah, kar kaže, da je zelo zelo stara. Vezivka ali rimska solata ima s prehranskega vidika največ v sebi. Ima petkrat več vitamina C kot ledenka, nekajkrat več vitamina A ter toliko folne kisline ali vitamina B9, da že z enim obrokom zadostimo do 40 odstotkov dnevne potrebe po folni kislini. Med minerali ima še zlasti veliko kalija za dobro srce in magnezija ter kalcija, železa in silicija. Tudi žveplo, natrij, baker in druge rudnine.

Ali ste vedeli, da zunanji listi solate vsebujejo več koristnih snovi kot notranji? Najmanj snovi ima ledenka, največ pa obarvana solata. Čim temnejši so listi, tem več zaščitnih antioksidantov imajo v sebi.

Kaj je v solati tako pomembno za zdravje?

Najprej moram omeniti klorofil, ki solato obarva zeleno. Klorofil spada med antioksidante in varuje vse celice našega organizma. Deluje proti krčem ožilja in znižuje krvni tlak, uravnoveša dejavnost srčne mišice: krepi dejavnost srca ali ga umiri, če je to potrebno. Vezivka ima močna antioksidanta lutein in zeaksantin, ki preprečujeta degeneracijo rumene pege na očesni mrežnici. Zanjo je značilna tudi sicer zelo redka snov – laktukaksantin, za katerega so ugotovili, da močno zavira delovanje virusa Epstein-Barr, ki povzroča infekcijsko mononukleozo.

 V vezivki in nekaterih drugih solatah so v mlečnem soku tudi snovi, podobne kavčuku: laktuin, grenčina laktucin, latucerin, laktukopikrin. Te snovi pomirjajo, delujejo blago analgetično in pomirjevalno. Rimska solata ima tudi nekaj salicilne kisline, ki deluje podobno kot aspirin. Zavira namreč delovanje ciklooxigenaze-2 (COX-2), to je encima, ki mu pripisujejo krivdo za vnetja, nekatere vrste raka in srčna obolenja.

Solata ima razmeroma velik volumen, zato povečuje količino blata, ki se zmehča, in je iztrebljanje lažje. Zato jo priporočajo pri kroničnem zaprtju. Solata poveča količino alkalnih ostankov v krvi, kar hkrati pomeni, da preprečuje zakisanost krvi. Ima malo snovi za nastajanje sečne kisline, hkrati pa je dober diuretik, zato je zelo primerna za vse, ki bolehajo za putiko. Zaradi obilice vlaknin solata veže strupene in maščobne snovi, zato pomaga tudi pri hujšanju. Privoščite si torej skledo solate tudi večkrat na dan!

Podobno kot sveža zelena solata je tudi vsaka druga zelenjava pravcato skladišče mineralov, vitaminov, encimov in antioksidantov. Privoščite si torej solatni krožnik iz mešane zelenjave, in to ob vsakem obroku, in bolje se boste počutili. Boljše počutje bo še izrazitejše, če boste za pripravo uporabili primerna hladno stisnjena rastlinska olja, zlasti tista, ki imajo velik delež esencialnih maščobnih kislin omega-3 in omega-6. Jaz prisegam na kombinacijo treh olj: orehovo, lešnikovo in oljčno ali oljčno, bučno in orehovo. Tem oljem dodam strt česen, orehe in/ali lešnike ter sesekljan peteršilj ter kislo smetano ali jogurt in dobim odlično pomako za dvig energije oziroma polivko za različne solate. Odlično je tudi ričkovo olje, ki ima primerni količini obeh maščobnih kislin.

Recepti

Pekoča ječmenova solata

Potrebujemo: pol rdeče ostre paprike, 3 redkvice, steblo zelene, 3 mlade čebule, pol kumare, 2 skodelici kuhane ječmenove kaše. Za polivko: dve žlici mešanice treh olj ter 30 g ribanega parmezana, 3 žlice sadnega kisa, 2 žlici jogurta, 2 lista bazilike, pol žlice gorčice, sol, poper; list solate, paradižnik in bučna zrna.

Papriko, redkvico, zeleno in čebulo operemo in narežemo na koščke. Primešamo skuhano ječmenovo kašo, prelijemo s polivko in premešamo. Pokrijemo in čez noč postavimo na hladno, da se snovi prepojijo. Okrasimo s solatnimi listi, koluti paradižnika in potresemo s sirom in bučnimi zrni.

Tribarvna solata 

Potrebujemo: rdeče zelje, belo zelje in korenček.

Glavico rdečega zelja prerežemo na 4 dele, stržen odrežemo in zelje naribamo. Pretlačimo ga, da postane mehko. Tik pred serviranjem dodamo zeliščno sol, oljčno olje in balzamični kis iz temnega grozdja. Belo zelje naribamo, zgnetemo in tik pred serviranjem dodamo zeliščno sol, dve žlici medu, dve žlici jabolčnega kisa in sončnično olje. Korenček naribamo, sproti ga škropimo z limonovim sokom, da ne oksidira. Dodamo česen in oljčno olje. Vse tri solate ponudimo na skupnem krožniku.

Solata iz jabolk in zelene

Potrebujemo: 2 večji kisli jabolki, 2 gomolja zelene, limonov sok, lahko majonezo ali kislo smetano, sesekljane orehe, poper in sol.

Jabolka narežemo na kocke, zeleno grobo naribamo, prelijemo z limonovim sokom in posolimo, dodamo orehe, poper in zmešamo z majonezo ali smetano.                                                                                                      

Radič z avokadom                   

Potrebujemo: radič (lahko tudi zelena solata, regrat ...), avokado ali dva, čebulo ali mlado čebulo, česen, med, mešanico treh dobrih olj, sol, poper, limonov sok, mladi sir (po želji feto, lahko tudi ovčji ali kozji sir ali kombinacijo vseh) in mandljeve lističe. V posodici zmešamo limonov sok, 3 olja, strt česen, med, sol in poper.

Radič in solato operemo, odcedimo, natržemo in stresemo v skledo, dodamo na drobno sesekljano čebulo, narezan avokado, nadrobljeno feto in/ali druge sire ter mandljeve lističe. Prelijemo s polivko in ponudimo.

Zelena solata s parmezanom

Potrebujemo: solato, česen, 3 vrste olja, limonov sok, gorčico, sol in poper, parmezan, paradižnik po želji.                                  

Zeleno solato operemo in osušimo. V skledici dobro premešamo strt česen, 3 olja, limonov sok (ali kis), gorčico, sol in poper. S to polivko prelijemo natrgano solato v skledi. Parmezan narežemo na zelo tanke rezine ali ga naribamo na večje koščke in ga stresemo na solato. Po želji lahko priložimo narezan svež paradižnik. Vse skupaj dobro premešamo.

Marija Merljak, univ. dipl. inž. živ. teh.


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media