Rafael – eden najvplivnejših slikarjev

Zgodbe | maj '21

Rezerva za Iz zgodovine ali Kultura 

Avtoportret, vir: https://muzei-mira.com

Renesansa je na številnih področjih ponudila presežke človeške ustvarjalnosti. V slikarstvu v ta sklop spadajo nedvomno tudi dela Raffaella Santija ali preprosto Rafaela. Njegove umetnine so (bile) navdih mnogim umetnikom, ki v slikarstvu iščejo (so iskali) popolnost. Njegova sodobnika sta bila znamenita Michelangelo in Leonardo da Vinci.

S slikarstvom se je srečal že v rodnem Urbinu, saj je bil slikar njegov oče Giovanni Santi. Žal pa je zelo zgodaj izgubil oba starša in je iz rodnega mesta komaj enajstletni odšel v Perugio, kjer se je učil v delavnici Pietra Vanuccija, znanega kot Perugino. O njegovi nadarjenosti priča dejstvo, da je pri sedemnajstih letih že pridobil mojstrski naziv. Kasneje se je preselil v Firence in nato v Rim. Bil je materialno dobro preskrbljen in je imel poseben status med cerkvenimi dostojanstveniki. Papež Julij II. ga je imenoval za svojega tajnika, podeljen pa mu je bil tudi naziv vitez papeškega reda zlate ostroge. V Rimu je star komaj 37 let pred petstotimi leti tudi umrl.

Izbrani okus 

Detajl s freske Atenska šola (Aristotel in Platon), vir: http://nova-akropola.com/

Spretno je znal uporabiti novosti, ki so se pojavljale od začetkov modernega zahodnega slikarstva, katerih prvi znanilec je bil Giotto. Pri poslikavi soban v vatikanski palači je povzel veličastno gibanje Michelangelovih figur. Te sobe, znane tudi kot Rafaelove stanze, so danes del vatikanskega muzeja, v času nastanka pa so bili ti prostori namenjeni papežu. Rafael jih je poslikal po naročilu papeža Julija II., po njegovi smrti pa je delo nadaljeval pod papežem Leonom X., s katerim je stkal še posebej tesne odnose. Njegove monumentalne freske, pri katerih je dokazal, da je sposoben z anatomsko natančnostjo, sicer tako značilno za Michelangela, ponazoriti dinamiko gibanja človeškega telesa, lahko občudujemo v štirih sobanah: Konstantinovi, Heliodorovi, sobi Signatura in sobi Požara v Borgu. Vsaka freska je svojevrstna mojstrovina, med njimi pa izstopa Atenska šola, ki velja za Rafaelovo najbolj znano delo. Na njej lahko vidimo velike renesančne in antične mislece s Platonom in Aristotelom kot osrednjima figurama. V njegovem bogatem opusu imajo posebno mesto upodobitve device Marije – Madone z detetom. Z jasnimi barvami, mehkimi linijami in usklajenimi gibi je ustvaril podobe, polne spokojne nežnosti in miline.

Manj znano je, da se je Rafaelo ukvarjal tudi z arhitekturo, zasnoval je več stavb v Rimu. Naj ob tem omenimo, da je v zagrebškem Muzeju za umetnost in obrt do 6. junija odprta razstava grafij, nastalih po Rafaelovih delih.

N. Š.


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media