Ni vsako živilo za v smeti

Dobro počutje | maj '21

Dejstvo, da vsak Slovenec vrže v smeti kar 68 kilogramov hrane na leto, je pretresljivo. To namreč pomeni enako, kot če bi vsak dan v koš za odpadke odvrgli štiri žemlje … Statistika tudi pravi, da odvržemo tretjino nakupljene hrane. Pogosto se zgodi, da živilo uničimo po poteku datuma minimalne trajnosti, ker smo v dvomih, ali je še užitno.

Kaj torej označuje datum minimalne trajnosti? Običajno je na živilu označen z besedami uporabno najmanj do. Oznaka pomeni, da po preteku tega datuma hrana začne izgubljati okus, teksturo, vonj in hranljivo vrednost, je pa še vedno užitna. Tako označena živila z mikrobiološkega vidika niso hitro pokvarljiva. Živila so na policah pri sobni temperaturi (konzerve, moke, kaše, riž, fižol, suhe testenine, suho sadje, kompoti, brezalkoholne pijače in napitki, čokolada, marmelada nekateri trdi in poltrdi siri, trajno mleko) ali v zamrzovalnikih (zamrznjeno sadje in zelenjava ter druga globoko zamrznjena živila).

Prikazan je samo večji odlomek članka. Ogled celotnih člankov je na voljo naročnikom, ki se za ogled članka v celoti lahko prijavijo tu.

Za prijavo potrebujete naročniško številko in PIN. Če ste naročnik, lahko za pridobitev številke PIN pošljete svoje podatke (ime, naslov, naročniška številka) na e-naslov evzajemnost@vzajemnost.si.

Če niste naročnik, se lahko naročite tu.


Vaši komentarji


© 2022 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media