SVET IN MI
Pozitivne novice
Na Novi Zelandiji je med popolno zaporo, ki jo je avgusta odredila predsednica države, potem ko so pri njih odkrili štiri pozitivne nosilce delta različice virusa, zaprto vse. Ljudje ne smejo iz hiše, odprte so le lokalne trgovine s hrano, ni prvič, da ljudje tam živijo kot puščavniki. Strategija predsednice je bila že prvič uspešna.
Med pandemijo se je v svetu spremenilo marsikaj. Začeli so izhajati brezplačni časopisi, največ so jih našteli v Angliji z Irsko in Škotsko vred. Kot odziv na vse hujšo potrtost so začeli izhajati časniki s pozitivnimi novicami. Med najbolj znanimi je angleška revija Positive.News, ki izhaja štirikrat na leto, kdor si jo naroči, jo dobi po pošti, za Slovenijo je naročnina skoraj 11 evrov za številko. Ustvarjajo jo mladi novinarji, strokovnjaki in ljudje, usmerjeni v nove dolgotrajne trende, kot sta veganstvo in eko.
V uredništvu se pojavlja nova funkcija, takoj za glavnima urednikoma za tiskano in digitalno izdajo najdemo bralca – »preverjevalca«.
Lažnih novic v tej reviji ni.
Spomladanska številka je bila posvečena semenom. Tako kot drugje po svetu, kamor je svoje pohlepne roke iztegnila ameriška korporacija Monsanto, se pridelovalci zelenjave in cvetja pa tudi sadjarji združujejo in si predajajo sadike in semena starih sort, neobdelana v Monsantovih tovarnah in kemijskih laboratorijih.
Kot kažejo prispevki z vsega sveta, nastajajo združenja ljudi na podlagi interesov. Tommy Perman je na primer prosil prijatelje z družbenega omrežja, naj mu pošljejo zvok, ki jih najbolj pomirja. Dobil je tisoče pošiljk od ljudi iz Tajvana, Mehike, Hongkonga, Nemčije, Indije ... Različnih tako kot so ljudje, ki so jih poslali, a nekaj je le skupnega: zvoki narave so prevladovali. Od oglašanja hišnih ljubljenčkov in domačih živali do petja ptic, škržatov in murnov, šumenja potoka, slapov, plivkanja valov pa tudi besnenja narave ...
Posebnost so tudi kuharske knjige za tiste, ki imajo dolgotrajne posledice koronavirusa in več ne okušajo in vonjajo.
Revija Positive.News pozornost ljudi uspešno obrača v nove smeri življenja in načrte, ki bodo morda nekoč celo izvedljivi.
Več o tem na www.Positive.News
Puščavnik se je cepil
Srbski puščavnik Panta Petrović se je pred dvajsetimi leti odločil za puščavništvo in popolno osamo. Odtlej živi v globoki, težko dostopni jami sredi strmega pobočja Stare Planine na jugu Srbije, je sredi avgusta poročala francoska tiskovna agencija (AFP).
Do jame je debelo uro pešačenja strmo navzgor, na koncu se je treba spoprijeti tudi s plezanjem. Panta Petrović je letos praznoval 70 let, preživlja se z nabiranjem gob in lovljenjem rib iz bližnjega tolmuna, tu in tam ga vidijo v bližnji vasici, ko po smetnjakih brska za hrano.
Pred kratkim je v bližnji Pirot prikorakal iz osame. Nekje je izvedel za pandemijo in cepljenje, pa je prišel po svoj odmerek cepiva. Prvič in nato še drugič, ko so ga ujeli tudi tuji novinarji. Domači so o njem poročali s posmehom, tuji so ga vzeli za zgled tistim, ki se ne želijo cepiti, kajti puščavnik ne dvomi o nuji cepljenja in varovanja drugih in sebe, povedal je, da bo ta virus prej ali slej našel pot tudi do njegove jame. Korona ne izbira, je rekel za AFP in postal svetovno znan. Dodal je tudi, da ne razume obotavljanja ljudi in njihovega skepticizma.
Novinarju AFP je dovolil, da ga je obiskal v jami. Ta je skoraj prazna, v njej je le stara zarjavela kopalna kad, ki jo je sam privlekel z nekega pašnika, kjer so iz nje pile krave. No, kljub izolaciji od ljudi ima Panta zanimivo družbo. Že dve desetletji se pri njem hrani in kdaj pa kdaj tudi strada cela menažerija živali. Za zimski čas je naredil kolibo, kamor se zatečejo ovce, kure, okrog 30 psov in mačk, ob njih pa skrbi tudi za več kot dvesto kilogramov težko divjo svinjo. Našel jo je kot »dojenčico«, jo poimenoval Mara in jo vzgojil. Razume ga in uboga. »Ni denarja, s katerim bi lahko kupil tako prijateljstvo,« je rekel Panta.
Novinar AFP je zapisal, da ti puščavnikova zgodba ogreje srce, in dodal: »Dokler živijo taki ljudje, ki verjamejo v humanost in se zavedajo, da je človeštvo treba ohraniti za vsako ceno, toliko časa je upanje tudi za nas.«
Povzeto po Futurism.com
