Št. 9, september 2021

  • Naš čas

    sep. '21

    »Vse teče, nič se ne povrne / in nič ne pride več nazaj; / nikoli val se ne obrne, / sijoča zvezda se utrne, / v temi izgubi se njen sijaj. // Mi vsi smo kakor na palubi / in plovemo v neznano stran; / zato trenutka ne izgubi / in, kar s teboj potuje, ljubi, / dokler ti svetli čas je dan.« Lili Novy

    Včasih se nam zdi, da čas teče počasi, kadar pa nam je lepo, vedno prehitro mine. Vsakdo med nami ga doživlja drugače. A samo na koledarju gre vedno v eno smer, v svojih mislih pa se sprehajamo iz sedanjosti v preteklost pa v prihodnost in nazaj. Za naše občutenje časa so zelo pomembni spomini. Ljudje v mislih ves čas potujemo in ta naš notranji čas oblikuje tudi našo prihodnost. Naše razmišljanje o prihodnosti je najpogosteje optimistično. Predstavljamo si, da bomo v naslednjem mesecu ali letu živeli bolj zdravo, da bomo imeli več denarja in da bo novo leto boljše in prijaznejše do nas. Optimizem je najboljše gorivo življenja.

Kazalo

Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk

Spet priznana pravica do invalidnine za telesno okvaro zaradi bolezni ali poškodbe zunaj dela  Novela ZPIZ-2J je v prehodno določbo Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju spet uvrstila pravico do invalidnine za telesno okvaro, ki je posledica bolezni ali poškodbe zunaj dela. S tem se vzpostavlja sistem pravice, kot je veljal že leta 1973 in vse do konca leta 2012.

Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec

Na pokojninska vprašanja ogovarja Milena Paulini

Lani najnižja rast novih upokojencev

Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec

Upravni odbor podprl predsednika Upravni odbor Zveze društev upokojencev Slovenije (Zdus) še naprej podpira predsednika Janeza Sušnika. Tako je na seji, ki je potekala 19. avgusta, sklenilo vseh 13 predstavnikov pokrajinskih zvez in s tem zavrnilo poziv k odstopu, ki ga je v javnem pismu zahtevalo nekaj nekdanjih funkcionarjev Zdusa.

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc

Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz

Skok v istrsko preteklost Kdor si želi ogledati bogato zakladnico, ki v pristnem istrskem okolju prikazuje kulturno in bivanjsko dediščino naših prednikov v 19. in začetku 20. stoletja, naj se opravi v koprsko zaledje. Natančneje v živi muzej Hiša Vrešje v Krkavčah.

Oblačila za deset olimpijskih smučarskih reprezentanc V starem mestnem jedru Celja se nahaja prostorna in prijetna trgovina s športnimi oblačili blagovne znamke Toper. Čeprav tega nekoč uglednega podjetja že dolgo ni več, pa se je blagovna znamka ohranila, njena lastnica je Sara Stepanjan, kakovostne izdelke nekoliko višjega cenovnega razreda v manjših serijah šivajo v tujini, na voljo so na spletu ter v trgovinah v Celju in Kranju.

Nesnovna kulturna dediščina Kaj imajo skupnega bovški govor, petje na četrtko ter Miklavževo? Vsi sodijo v nesnovno kulturno dediščino in so bili nedavno vpisani v register nesnovne kulturne dediščine, ki v Sloveniji trenutno šteje 95 enot in 263 nosilcev.

Korant, tekač, kolesar, promotor zdravega življenja Pred hišo me pozdravi ves nasmejan, pokaže na tri kolesa, med njimi je tudi stari legendarni Rogov poni, najbolj pripravno kolo za vožnjo po opravkih v Gorišnici, kjer živi. Odpre vrata v hišo in skoraj se zaletim v korantovo masko, množico fotografij, medalj, zastavic … vonj po kavi me vodi v dnevno sobo, kjer se prizor ponovi. Nič čudnega, Peter Zmazek je pri 83 letih najstarejši še aktivni korant - tako pravijo tej demonski maski v krajih, kjer se je ohranila, v mestu pa ji rečejo kurent. Prijatelj, priznani slovenski fotograf Dušan Jež, se mu je kot vodji skupine korantov Svetega Florijana in njegovi korantski »karieri« poklonil s kar tremi knjigami odličnih fotografij o tej demonski maski, fašenkih in maskiranju na vasi in v mestu. Zato se je najin pogovor o njegovi vitalnosti, skrbi za zdravje in želji po druženju začel prav pri korantih.

Splavar z dušo in telesom Splavarski tradiciji, ki ji na Ljubnem ob Savinji rečejo »flosarija« in prikazuje težek poklic gozdarja, »holcarja«, ter trgovino in transport z lesom, se člani Flosarskega društva ter TD Naš kraj niso izneverili navkljub epidemiji koronavirusne bolezni. Le da so na 61. flosarskem balu v prvo avgustovsko nedeljo manjkali tradicionalni sprevod s prikazom domačih opravil ter kulturne in športne aktivnosti.

Nadja Sajovic pri stotih še vedno potuje "Ko je letos malo pred mojim stotim rojstnim dnem zdravnik komentiral izvide in je bilo vse v redu, sem se pohecala, češ, kako bom pa umrla, če sem tako zdrava? Pa mi je tudi on v hecu odgovoril, da naj vseeno pazim, kako prečkam cesto.... »

Izbrskano iz spomina

Sredi krajev, kjer so se rodili znameniti možje slovenske kulture Gručasto središčno naselje leži sredi obsežne zakrasele pokrajine na nižji vzpetini ob glavni cesti Škofljica – Kočevje. Tu se od nje odcepita cesti proti Podsmreki pri Velikih Laščah in Mali Slevici ter naprej proti številnim drugim vasicam na tem razmeroma gosto poseljenem območju. V okolici so manjši zaselki Kijani, Sela in Pod Kolodvorom. Dokler ni leta 1893 stekla železniška proga iz Ljubljane v Kočevje, so bile Velike Lašče pomembna furmanska postaja. Kraj se v listini oglejskega patriarha Peregrina kot villa Lasis prvič omenja leta 1145, trške pravice pa je dobil leta 1912. Prvotna naselbina je nastala ob stari rimski cesti blizu današnje železniške postaje, kjer so stiški menihi kmalu po letu 1230 postavili leseno cerkvico.

Železarna na Dvoru - največji industrijski obrat na Dolenjskem Letos mineva 130 let od zaprtja železarne na Dvoru pri Žužemberku. Počasi bledi spomin na največji industrijski obrat na Dolenjskem v 19. stoletju. Železarno je ustanovila družina Auersperg, ki je bila pomembna plemiška družina na Dolenjskem z obsežnimi posestvi in več gradovi. Kar 31 let so si prizadevali dobiti dovoljenje za gradnjo železarne, kar jim je leta 1795 tudi uspelo. Surovo železo je prvič priteklo iz plavža 17. aprila 1796.

Humanitarka po duši Slavica Frelih s Škofij je upokojena medicinska sestra, koordinatorka programa Starejši za starejše za Južno Primorsko in vodja Društva za sobivanje starejših Koper. Priznanje, ki ji ga je za njeno dolgoletno prostovoljsko delo podelila Zveza društev upokojencev Slovenije, je krona njenega nesebičnega razdajanja pomoči potrebnim. Tistim, ki so zaradi takšnih in drugačnih okoliščin na stara leta pristali na robu družbealipa jim samota kroji dneve in iščejo družbo.

Ko te zasvojijo odrske luči Člani in članice Kulturnega društva Pekre – Limbuš so konec maja letos nastopili na 17. Festivalu komedije Pekre, na katerem sodelujejo izključno ljubiteljske dramske skupine. Poželi so navdušenje z Grenlandijo, komedijo, ki jo je napisal Vinko Möderndorfer, priredil in režiral Tone Partljič, dogaja pa se v domu za starejše občane.

Nahranimo srce, da bo dolgo zdravo Srce je vedno v pogonu in potrebuje veliko energije, hranilnih snovi in kisika, da lahko dela. Kot vse telo in organi je tudi srce sestavljeno iz celic. V vsaki telesni celici je okrog tisoč mitohondrijev, kjer nastaja energija. Z napačno prehrano zmanjša število mitohondrijev in ribosomov v celicah, tudi v srcu. Posledica je srčno popuščanje.

Kako ustaviti tiho epidemijo poroznih kosti? Zlomi, grba in izrazito zmanjšanje telesne višine so še pred dobrimi tridesetimi leti veljali za običajne sopotnike staranja. Osteoporoza takrat še ni bila opredeljena kot bolezen, ampak kot stanje starih žensk, pravi Duša Hlade Zore. Z uvedbo naprav za merjenje kostne gostote pa se je pogled na bolezen korenito spremenil.

Ko ne veš, kje te ne boli Težko oprijemljiva, še pred desetimi leti po krivici označena kot namišljena bolezen. Pa vendar otežuje življenje nekaterim posameznikom. Fibromialgija oziroma kronična utrujenost. Je nadležna bolezen, ki jo spremljajo nepojasnjene bolečine, pogosta utrujenost in nespečnost. Zdravljenje? Z različnimi pristopi, pri katerih naj bi sodelovali tako revmatolog, ortoped, nevrolog in hkrati psiholog, če je potrebno.

Vračanje v stare tirnice  Po preboleli koronavirusni bolezni, posebej po zdravljenju z dihalnim aparatom, mnogi bolniki še čutijo posledice, od težkega dihanja (kratka sapa), težav pri pitju in požiranju do motenj spomina in pozornosti ter spreminjanja razpoloženja. S pomočjo rednih vaj težave izginejo po nekaj tednih ali mesecih, zato je zelo pomembno, da postanete spet fizično aktivni.

Za hladna jutra Izbira oblačil, ki jih nosimo na prehodu med dvema letnima časoma, je včasih pravi izziv. Ne vemo, ali bi že oblekli plašč ali bo dovolj samo debelejša jopa, pulover, ogrinjalo?

Mehki, poltrdi ali trdi siri Kolikor je verjeti zgodovinarjem, so sir poznali že pred 5000 leti. Našli so ga naključno v želodčkih mladih živali, ki so pred zakolom sesale mleko. Kadar so mleko shranili v mehovih iz živalskih želodcev, se je mleko prav tako sesirilo, saj so vanj prehajali encimi tkiva priročne »vrečke«.

Ohranimo gibljivost, spretnost in moč Nadgrajujemo vadbo iz poletne številke. Naš namen je ohranjati in tudi izboljševati vse naše sposobnosti na raven, ki nam omogoča gibko in prijetno ter lahkotno delo in gibanje skozi ves dan. Vse vaje pa so primerne in priporočljive za vse generacije, zadnji povezani vaji pa sta tudi tokrat namenjeni naprednejšim rekreativcem in športnikom.

Debelost lahko povzroči diabetes Dejstvo je, da ima kar 65 odstotkov ljudi, starih nad 65 let, eno ali več kroničnih bolezni. Med najpogostejšimi je sladkorna bolezen ali diabetes, ki ji po domače mnogi še vedno rečejo tudi cukrovka. V razvitih državah, kamor sodi tudi Slovenija, je veliko ljudi predebelih, prebivalstvo pa se stara, zato je tudi sladkorne bolezni vse več.

ZDRAVSTVENE NOVICE

Virusi imajo svoje šibke točke Rastline so iznašle svoje strategije zoper viruse, ko človeka še sploh ni bilo, zato jim velja zaupati, kar dokazujejo tudi znanstvene raziskave, pravi Sanja Lončar, vodja projekta Skupaj za zdravje človeka in narave in avtorica številnih priročnikov. Zadnji nosi naslov Naravne rešitve za težave z virusi in medveč kot 50 opisanimi rastlinami jih ima enajst dokazano delovanje tudi proti koronavirusom.

Nevšečnosti kar noče biti konec! Vse leto nas spremljajo vremenske neprilike. Od spomladanskih zmrzali, ki so uničevale posajene vrtnine, do slabega opraševanja, pomrznjenih vej, polomljenih sadik zaradi toče, večkratnih vročinskih valov pa do invazij polžev. Škodo lahko omilimo s posebnimi ukrepi, ki pripomorejo, da se rastline obrastejo, zacelijo rane in odganjajo naprej. Prav je, da utrdimo naše znanje o teh ukrepih.

Drugačna pravljica

Kultura kratke

Dve barvi, dva vzorca

Največje barje na Jelovici Najprej navodilo, kako pridemo v enega najbolj zatišnih in nedotaknjenih, skrivnostno lepih kotičkov v Sloveniji. V Selški dolini, v Železnikih, zavijemo na desno, po dveh kilometrih pa v vasi Rudno na levo po cesti v Bohinjsko Bistrico. Peljemo približno 10 kilometrov na planoto Jelovica, ko nas označba za Ratitovec na Rastovki usmeri levo, na še ožjo makadamsko cesto, po kateri čez kilometer dosežemo območje okoli barja Ledina (1180 m). Tu parkiramo. Barje je hitro dosegljivo skozi nedotaknjen gozd.

Tudi gume se starajo Z opozorilom o zimskih gumah tokrat prehitevamo koledar. Opazil sem namreč, da gume niso več tisto, kar so nekdaj bile. Zato pravočasno preverite, v kakšnem stanju so tiste, ki jih hranite v garaži ali kleti.

Senčila naj bodo na zunanji strani oken Tudi v septembru so še vroči dnevi in moramo paziti, da v stanovanje ne spustimo preveč vročine. Nekoč so dobro vedeli, da večji strešni napušč ali gank varuje pred premočnimi sončnimi žarki, ki so bolj navpični, prepuščata pa jim pot k hiši pozimi, ko je sonce nižje in si sonca želimo. Novejše hiše pa so pogosto brez napuščev, kjer ta modrost ne najde več svojega mesta.

Kako gojimo rastline v posodah Vas zanima kako gojimo paradižnik in ostale rastline v posodah, ki jih umestimo na balkon ali teraso? Prikupna bazilika s svetlo vijoličasti cvetovi vas bo zagotovo navdušila. Ne zgrešite tudi ideje za naravno sladilo brez kalorij, ki navdušuje številne vrtičkarje. V naši kombinaciji smo združili paradižnik, azteško sladko zel, baziliko, kislico in opažamo, da se rastline dobro dopolnjujejo.

S fičkom na vaje Na prvi vaji so se dobili leta 1979, peli in igrali so 18 let, nato so bili devet let »na čakanju« in potem spet nadaljevali do dandanašnjih dni. Člani ansambla domače glasbe Fantje z vseh vetrov so tako skupaj že 42 let. Kako je nastalo zanimivo ime ansambla? »Zaradi različnih krajev, ki nas povezujejo, je prišlo do tega, res primernega imena za nas. Smo namreč z različnih koncev Slovenije, iz Bele krajine in Dolenjske pa z Notranjske in Štajerske,« pove Franc Kramer, pevec in vodja skupine.

Danes je lahko dan za srečo

Cvetoče lepotice v septembru September je čas za čiščenje gredic in pripravo rastlin na zimo, pa tudi čas, da uredimo prostor za nove trajnice. Predstavljamo tri lepotice, s katerimi bo vaš okrasni vrt v septembru zagotovo nekaj posebnega.

Kenija – dežela kontrastov Sredi lanskega februarja se je pet Primork odpravilo na potovanje v Kenijo, kar pomeni vzhodno Afriko, ekvator, Indijski ocean, bele plaže, slikovita plemena, narodne parke, savane, velika jezera, tropski pragozd. Poleg tega jeizhodišče za vzpon na najvišji vrh Afrike - Kilimandžaro, ki se sicer nahaja v sosednji Tanzaniji ...

Zabavne prenove Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati odsluženim ali nerabljenim rečem nadeti novo podobo postaja v svetu vse bolj priljubljen trend. Recikliranje oziroma preoblikovanje je odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.

Hvaležen za vse, kar doživlja Zdi se, da se v mojem življenju vse sestavlja samo po sebi in vedno tako, kot mora biti, pravi glasbenik Aleksander Mežek. To ne pomeni, da je vedno vse idealno, saj je poleg uspehov doživljal tudi mnoge težke preizkušnje. Kot poudari, je treba znati sprejemati eno in drugo. Ta dar ima po mami, ki je mirno prenašala “valovanje” življenja.

Mehanične igrače Mehanične igračke, ki se navijejo s ključem, so navduševale otroke in odrasle že pred stoletji. Nekoč so bile izredno dragoceni izdelki, celo kot darilo za cesarja.

Drobne zgodbe rokodelk »Naša južna Slovenija, imenovana Posavje ima mnogo nadarjenih umetnikov: glasbenikov, pevcev, slikarjev, pisateljev, pesnikov, dobrih novinarjev in še mnogo drugih skritih talentov. Prav posebna skupina pa so »ZANKE«, gospe, upokojenke, mlajše in starejše, ki ustvarjajo ročna dela: pletejo, vezejo, kvačkajo in klekljajo …. Njihovi dragoceni izdelki so v ponos njim in domačemu kraju.«

Druženje september

Družinski zdravnik pa vendar mora biti dosegljiv Podaljševanje življenjske dobe prinaša tudi daljše aktivno življenje. Je velik, a krhek civilizacijski dosežek, ki se v vojnah, ekonomskih in zdravstvenih krizah lahko hitro zniža, opozarja doc. dr. Božidar Voljč, specialist družinske medicine in diplomant javnega zdravstva.

Oskrbovanci potrebujejo počitnice Počitnice oskrbovalcev? Za razmislek o njih imamo vsaj tri razloge. Izteka se poletje, ko so zaradi epidemije počitnice vsem še posebej potrebne. Drugi razlog je oskrbovalno delo, ki zaradi napora kaj lahko povzroča izčrpanost oskrbovalca – tako domačega kakor poklicnega. Tretji razlog pa je enkraten v sedanjem trenutku: v slovenskem parlamentu čaka na obravnavo in sprejem zakon o dolgotrajni oskrbi, ki vsebuje nekdaj dobrih novosti tudi glede počitniškega oddiha družinskih oskrbovalcev.

Fotografija pove več kot tisoč besed

Velik dosežek za skupnost gluhih Slovenija je peta država v Evropi, ki ima v ustavo vpisano pravico do uporabe in razvoja slovenskega znakovnega jezika ter prva država na svetu, ki ima ustavno zaščiten jezik gluhoslepih.

Nikoli ni prezgodaj

Zgodilo se je septembra

Živeti in preživeti v krizi

NOVICE OD VSEPOVSOD

PISMO BRALCEV

Kaznovana požrešnost

SVET IN MI

Srčni vozniki in srečni potniki O naraščajočem številu starejših oseb, o njihovi vse večji odvisnosti od pomoči drugih, kamor sodi tudi omejena mobilnost, ker mnogi zaradi starosti, bolezni ali drugih težav več ne morejo sami voziti, mlajši družinski člani pa imajo svoje obveznosti, govorimo že dolgo. Slabo razvita mreža javnih prevozov ta problem še povečuje, saj so mnogi manjši kraji praktično brez javnih povezav z večjimi mestnimi središči.

Soustvarjajmo dvajseti festival V Cankarjevem domu v Ljubljani se bo med 29. septembrom in 1. oktobrom odvijal 20. Festival za tretje življenjsko obdobje. Tokrat bo v znamenju jubileja, ki bi ga pravzaprav morali slaviti že lani, pa tega niso dopuščale epidemiološke razmere.

Resolucija brez konkretnih izboljšav V Društvu Srebrna nit – Združenju za dostojno starost že nekaj let opozarjajo na neustrezno socialno politiko v odnosu do starejših in na nujne spremembe, ki bi prispevale k dostojni starosti. Ugotavljajo, da predlog Resolucije o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2021 – 2030 ne bo pripomogel h izboljšanju stanja, zato zahtevajo sprejetje socialnovarstvenega programa, ki bo vseboval merljive cilje, terminski in finančni načrt ter bo temeljil na analizi stanja.

 


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media