Iz žalosti se je rodila sijajna umetnica

Zgodbe | nov. '21

Slikati je začela šele pred nekaj leti, po moževi smrti. A slike Zvezdane Sabotić so tako čudovite, da včasih resnično ne veš, ali gledaš fotografijo ali sliko. Z njimi navdušuje tudi člane Dnevnega centra aktivnosti na Rudniku v Ljubljani, kjer poleg drugih dejavnosti obiskuje tudi slikarski krožek.

Ukvarja se tudi z drugimi ustvarjalnimi tehnikami, za katere je potreben več kot le kanec umetniške žilice. O tem, kako to, da je prijela za slikarski čopič, pa pravi: »Človek, ki je na delovnem mestu leta in leta gledal slike, pa čeprav gibljive, dobi občutek za razmerja. Postane zelo natančen. Ena sličica je 1/24 sekunde, in to lahko pomeni veliko pri gibu ali pogledu, pri spreminjanju svetlobe. Tako sem videla stvari, ki jih drugi niso niti opazili. Šlo je samo za občutek, da je nekaj v redu, drugače pa enostavno ni. Potem so tu še totali – pokrajine in bližnji posnetki, na primer velike rože, in ko prideš bližje, bolj občutiš, kaj slika govori. To se počasi usede vate in ostane. Dozdeva se mi, da lahko s temi občutki slikam. Zato so moje slike večinoma realistične.«