Kako smo varčni

nov. '21

ANKETA

Nekaj sogovornikov smo povprašali, kako in kje varčujejo.

Jožica Rode, profesorica slovenskega jezika in ruščine, Vrhnika: »Odrasla sem v času socializma in sem navajena varčevati na vseh področjih. Predvsem se zelo težko odpovem oblačilu, čeprav ga nosim leta in leta. Čevlje lažje odložim v kakšen zabojnik, medtem ko se pri oblekah takoj spomnim na onesnaževanje okolja s prekomerno proizvodnjo in na izkoriščanje nemočnih ljudi, ki morajo za preživetje delati dneve in noči. Ne razumem, kako lahko marsikdo nekajkrat obleče kakšen kos obleke in ga brez slabe vesti odvrže.«

Cvetka Pavlina Likar, predsednica društva Trepetlika, Idrija: »V današnjih časih vsi cenimo doma pridelano zelenjavo. To ni več konjiček upokojencev, saj vrtnarjenje postaja zanimivo mlajšim, ki vnašajo tudi nove načine obdelovanja. Upoštevam znanje pokojne tašče, ki je znala rastline na vrtu saditi v nekem posebnem neredu, da ji je vse uspevalo brez velikega truda. Paradižniki, kumare, bučke, jajčevci prihranijo tudi do desetkratnik vloženih sredstev, zelje, solata pa malo manj.«

Ines Kavgić, okoljevarstvenica, Maribor: »Prvi nivo je, da najprej začnemo spreminjati stvari pri sebi – gre za individualne ukrepe, kot so zapiranje vode med ščetkanjem zob, prhanje namesto kopanja, ugašanje luči in elektronskih naprav, ko jih ne potrebujemo, ipd. Drugi nivo pa je, da se kot družba angažiramo in zahtevamo spremembe. Pogosto so največji porabniki vode in energije onesnažujoče industrije, ki za svoje delovanje uporabljajo kakovostno vodo. Zavzemati se moramo za regulacijo, ki zahteva zapiranje vodnega kroga v proizvodnih procesih in učinkovito rabo energije.«

Mojiceja Bonte, pisateljica, Domžale: »Pri ogrevanju ne varčujem prav posebej – ogrevam na plin z glavnim termostatom ter termostati na radiatorjih. Ti avtomatsko uravnavajo želeno temperaturo prostora, tudi vode, zato sistem 'varčuje' sam od sebe. Vsaj enkrat dnevno prezračim prostore, tako se zrak zamenja in se nato hitreje ogreje. Zvečer spustim rolete, da čim dlje ohranjam notranjo toploto. Ob daljši odsotnosti peč preklopim na minimalno delovanje.«

Ivanka Kuhar, diplomirana organizatorka in menedžerka, Ljubljana: »V začetni fazi reševanja stanovanjskega problema je bila zame edina možnost varčevanja z najemom bančnega kredita. Vsak mesec sem najprej odplačala kredit, plačala stroške za nastanitev, vzdrževanje in prehrano. S preostankom denarja sem si privoščila kako malenkost. Varčevala sem predvsem pri nakupu oblačil, potovanjih in uporabi avtomobila. Po odplačilu kredita še naprej varčujem in ostanek dohodka mesečno odvajam na varčevalni račun.«

Nataša Kelhar, glasbena menedžerka, Ljubljana: »Varčevanje je zame umetnost, ki se jo je treba naučiti. Še najbolj v današnjem času, ki zavaja s potrošništvom tako v osebnem kot javnem življenju. Priložnost za varčevanje je posebno velika v zdravstvu. Določena zdravila so zelo draga, a jih pacienti le delno porabijo. Vodstva zdravstvenih ustanov bi morala biti sposobna dobro organizirati dejavnosti in smiselno trošiti denar iz javne blagajne za tisto, kar je potrebno. V vsako naložbo bi morali vključiti naravo in okolje.«

Sabina Koderman, ekonomska tehnica, Domžale: »Sem invalidsko upokojena, a še vedno aktivna. Delam kot prostovoljka v Društvu invalidov Ljubljana Center. V Ljubljano se pripeljem z avtomobilom in parkiram v Črnučah. Nato se v center Ljubljane, kjer ima naše društvo sedež, najpogosteje odpravim kar peš ali pa si izposodim 'bicikel'. Doma pa vse opravim peš ali s kolesom. Strošek vožnje z avtomobilom je za krajše razdalje kar visok, zato se z njim peljem le, kadar je nujno.«

Silva Živec, upokojenka, Ljubljana: »Navadila sem se kupovati le tisto, kar res potrebujem, in racionalno kuhati, da le redko ostane kaj od kosila za večerjo. Na treh jablanah letos ni bilo nobenega jabolka, s tal, kjer so zmagovali polži, sem zelenjavo prestavila na visoko gredo. Vse poletje sem imela predvsem obilo špinače in blitve, odličen pa je tudi tržaški solatnik, ki ga režem do zmrzali. Zanimivo, da je mnogo bolj zdrava zelenjava postala dražja kot meso.

Besedilo in fotografije: Novinarski krožek SUTŽO


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media