Pomoč domačim oskrbovalcem v sodobnih zakonih

nov. '21

DOLGOTRAJNA OSKRBA V SLOVENIJI

Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki je v slovenskem parlamentu pred obravnavo, bo skušal tudi v Sloveniji zagnati razvoj celovitega sistema za oskrbo vseh, ki so odvisni od pomoči pri vsakdanjih opravilih. Ti zakoni so po evropskih državah sprožili sistematično pomoč neformalnim družinskim oskrbovalcem, ki nosijo na svojih plečih tri četrtine oskrbe v državi.

Po evropskih državah so razširjene štiri vrste javne in strokovne pomoči neformalnim oskrbovalcem. Njihov namen ni nadomestiti domače družinske oskrbe, ampak ji pomagati, da lažje in bolje opravlja to delo – poskrbeti za nemočne svojce je namreč značilnost, ki odlikuje človeka pred drugimi živimi bitji. Javna in strokovna pomoč domačim, neformalnim ali družinskim oskrbovalcem se strokovno imenuje razbremenilna pomoč.

Oskrba ali pomoč na domu

V Sloveniji smo jo začeli uvajati v desetletju po osamosvojitvi z javnimi deli ob množičnih stečajih podjetij. Že prej smo imeli dobro razvito patronažno pomoč na domu za starostno onemogle in bolne ljudi. Po evropskih državah je oskrba na domu najbolj razširjen oskrbovalni program. V Avstriji je je deležno nekajkrat več ljudi, kolikor jih je v domovih starejših, pri nas pa je obratno. Zakoni o dolgotrajni oskrbi po evropskih državah zagotavljajo financiranje in organizacijo strokovne pomoči na domu pri vsakdanjih opravilih, socialno oskrbo, zdravstveno nego, fizioterapijo na domu, dovoz hrane na dom in vrsto drugih servisnih storitev. Naš nacionalni program socialnega varstva je načrtoval in obljubljal razvoj oskrbe na domu, pa to ni bilo uspešno. Ta razvoj omogoči namreč šele sodoben zakon o dolgotrajni oskrbi; sedanji slovenski predlog je glede tega primerljiv z evropskimi.

Usposabljanje in povezovanje družinskih oskrbovalcev

Znanje o oskrbovanju, razumevanju onemoglega človeka in uspešnem komuniciranju z njim (na primer pri demenci) se danes razvija tako naglo kot pametni telefoni. Če neformalni oskrbovalci to znanje usvojijo, lahko lažje in bolje oskrbujejo. Isto velja za veščine, kako pri napornem oskrbovalnem delu varovati svoje telesno, duševno in socialno zdravje, da sami ne omagajo v izgorelosti. In še tretja stvar je bistvena pri usposabljanju neformalnih oskrbovalcev: ko se jih kakih petnajst srečuje nekaj tednov na skupinskem tečaju, se med seboj povežejo, da tudi po tečaju izmenjujejo svoje izkušnje in so si med seboj v oporo. Take tečaje za družinske in druge neformalne oskrbovalce Inštitut Antona Trstenjaka že dve desetletji razvija in izvaja na terenu.

Denarno nadomestilo

Slovenski predlog zakona o dolgotrajni oskrbi uvaja pravico do denarnega prejemka za oskrbovanje. Človek, ki je v domači oskrbi, bo imel pravico, da prejme v denarju približno četrtino od zneska, ki bi ga javna blagajna za dolgotrajno oskrbo plačevala, če bi bil oskrbovan v domu starejših ali z javno oskrbo na domu. To možnost imajo vsi sodobni evropski sistemi in izkušnje kažejo, da bistveno prispeva k svobodi izbire, kakovosti oskrbe in zdržnosti oskrbovalnega sistema v državi. Pomisleki, da bodo svojci ta denar izrabljali, so stvarni – podobno kot je s pokojnino in nepremičninami oskrbovancev: svojci jih večinoma uporabljajo v dobro oskrbovanca, nekateri pa zlorabljajo. Če novosti, ki se obnesejo, ne bi uvajali, ker jih je mogoče zlorabiti, bi bili še vedno v kameni dobi. Zlorabe preprečujemo z usposabljanjem, dviganjem kakovosti in kontrolo minimalne kakovosti oskrbe tako v ustanovah kot tudi na domu.

Zaposlitev družinskega oskrbovalca

Za najtežji stopnji oskrbe (5. in 6. stopnjo) slovenski predlog zakona uvaja možnost polne zaposlitve oskrbovalca družinskega člana. Ta bo doma oskrboval svojca in prejemal minimalno plačo iz sredstev javne oskrbovalne blagajne; javni stroški bodo enaki, kot če bi upravičenca oskrbovala ustanova. Tudi zaposlitev družinskih članov za oskrbovanje svojcev je v Evropi uveljavljena in se obnese, seveda pa mora sistem zagotoviti njihovo usposabljanje in kontrolo kakovosti oskrbe, še zlasti mentorstvo krajevnega koordinatorja integrirane dolgotrajne oskrbe.

Dolgotrajna oskrba danes ne more ostati pri tradicionalnem sistemu z domačo oskrbo brez javne pomoči in prav tako ne pri polpretekli industrijski paradigmi institucionalizirane oskrbe. Edina humana, finančno in kadrovsko vzdržna možnost je modernizirati tako neformalno domačo kot tudi formalno poklicno oskrbo in ju povezati v sodobno organiziran, pošteno plačan in integriran lokalni sistem.

Prof. dr. Jože Ramovš, Inštitut Antona Trstenjaka


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media