Skrivnostna gospa iz Škofje Loke

Prosti čas | nov. '21

ZAKLADI SLOVENSKIH MUZEJEV

Veduta Škofje Loke, Matthaus Merian, 1649

Na Mestnem trgu številka 9 v Škofji Loki so pri arheoloških raziskavah na območju nekdanjega komuna naleteli na gotske arhitekturne ostanke in številne drobne najdbe. Poleg preprostega ognjiščnega posodja, živalskih kosti in najrazličnejših predmetov za vsakdanjo rabo so bile odkrite tudi večje količine loške slikane meščanske keramike.

Gre za namizno posodje, ki so ga uporabljali v bogatejših meščanskih hišah za serviranje hrane. Posode so bile izdelane na lončarskem vretenu in okrašene s tehniko vrezovanja oziroma graviranja. Okrasje je bilo tudi bogato obarvano. Vse posode so bile nato še prevlečene z brezbarvno glazuro. Motivika, katere izraznost sega od realističnih do stiliziranih prikazov, zajema izbor predstav iz rastlinskega, živalskega in geometričnega sveta. Loška slikana meščanska keramika, ki jo časovno umeščamo v 16. in prvo polovico 17. stoletja, je bila izdelek domačih lončarskih delavnic, čeprav izdelana pod vplivom razvitejših lončarskih središč severne Italije. S tem območjem je imela Škofja Loka vzpostavljene močne trgovske povezave, po katerih so poleg številnih dobrin potovali tudi tuji mojstri in obrtne izkušnje.

Keramični krožnik iz 16. stoletja 

Posebnost med gradivom loške slikane meščanske keramike – tako glede kakovosti izdelave kot tudi v motivnem smislu – predstavlja krožnik, izdelan iz svetlo rjave gline. V sredini je realistično upodobljen doprsni portret ženske v noši in s pričesko v renesančnem slogu 16. stoletja. Osrednji motiv, ki ga obdaja pletenica z ostrimi robovi, je izveden v tehniki graviranja in slikanja, ob uporabi bele, rumene, rjave, zelene in modre barve za poslikavo. Zaradi večje obstojnosti okrasa je bil sprednji del krožnika pred ponovnim žganjem prevlečen še z brezbarvno glazuro.

Renesansa, ki se je začela v Italiji in se razširila po vsej Evropi, je predstavljala preporod in osvoboditev človeka iz tesnih srednjeveških spon ter nakazala prehod v novi vek. V ospredje je začela postavljati človeka, obujati antiko in njene ideale, njen vpliv pa je bilo čutiti v literaturi, filozofiji, umetnosti, arhitekturi, glasbi, politiki, znanosti in celo religiji ... V tem času se je – seveda predvsem v višjih družbenih slojih – začela pojavljati ženska modernega časa, pripravljena, da vstopi v svet, ki ji je bil do takrat nedosegljiv. Z dostopom do izobraževanja so postajale samozavestnejše, začele so pisati pisma, pesmi in zgodbe, nekaterim pa je bila omogočena tudi udeležba v aktivnem vsakdanjem življenju in celo politiki.

Odmev tega širšega evropskega dogajanja srečamo tudi na krožniku loške slikane meščanske keramike. Kdo je bila portretirana renesančna dama iz Škofje Loke, s čim se je ukvarjala in kakšen status je uživala v tedanji družbi, najbrž ne bomo nikoli izvedeli. Kljub vsemu pa njena osnovna sporočilnost ni zato nič manjša. Že njena prisotnost nakazuje, da je bila Škofja Loka v tem času visoko razvito moderno mesto, vendar ne le v gospodarskem smislu, njeni prebivalci so dosledno sledili tudi duhovnim trendom časa in prostora.

INFORMACIJE

Loški muzej Škofja Loka

Grajska pot 13, Škofja Loka

www.loski-muzej.si

e-naslov: info@loski-muzej.si

tel. št.: 04 50 70 400

Jože Štukl


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media