Depresija pri starejših hitreje spregledana

Dobro počutje | nov. '21

Zaradi depresije in samomorilnosti so najbolj ogroženi moški po 80. letu starosti.

Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja 10. oktobra so strokovnjaki vnovič poudarili, da se je treba več pogovarjati o duševnem zdravju in ob težavah poiskati strokovno pomoč. Zlasti pogosta je depresija, za katero zboli dvakrat več žensk kot moških, ima jo šest odstotkov ljudi, starejših od 60 let.

Težave ljudi, ki se spopadajo z duševnimi motnjami, je pandemija koronavirusa še poglobila. »Raziskave po vsem svetu ugotavljajo povečanje simptomov depresije in anksioznosti pri ženskah, mlajši populaciji, ljudeh, ki so se zaradi duševnih težav že zdravili, ljudeh s spremembo zaposlitvenega statusa ter ljudeh z nižjim socialno-ekonomskim statusom,« je na tiskovni konferenci z naslovom Duševno zdravje v neenakopravnem svetu povedala psihiatrinja asist. dr. Polona Rus Prelog, vodja Enote za gerontopsihiatrijo Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana.

Pomembno je, da strokovno pomoč poiščemo dovolj zgodaj. Prej ko začnemo zdraviti depresijo, večje možnosti imamo, da ne postane kronična, je opozoril psihiater doc. dr. Jurij Bon s Centra za klinično psihiatrijo na kliniki. »Jedrni simptomi depresije so dolgotrajna žalost in potrtost ter izguba zanimanja za dejavnosti, v katerih smo nekoč uživali, ki brez opaznih prekinitev trajajo več kot 14 dni.« Diagnoza ne pomeni nujno uživanja tablet ali bolnišničnega zdravljenja. Raziskave kažejo, da je lahko psihoterapija podobno učinkovita kot zdravila, razlika je predvsem v tem, da so pri zmerni do hudi obliki depresije kot osnova zdravljenja priporočena zdravila, je še pojasnil dr. Bon.

Starejši in depresija

Depresija je najpogostejša duševna motnja. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije jo ima skoraj štiri odstotke svetovnega prebivalstva. Podatki iz leta 2019 kažejo, da ima 7,2 odstotka ljudi v EU kronično depresijo, Slovenija je nekoliko nad evropskim povprečjem. »Ženske zbolevajo kar dvakrat pogosteje kot moški. Pogosteje zbolevajo ljudje z genetsko nagnjenostjo. Drugi pomembnejši dejavniki tveganja so stresni dogodki, osebnostne značilnosti, prisotnost kroničnih bolezni ali težje akutne bolezni pa tudi nekatere bolezni, ki prizadenejo možgane, kot so kapi in nevrodegenerativne bolezni, na primer parkinsonova in alzheimerjeva bolezen, zato je depresija pri starejših lahko hitreje spregledana.« Starejši od 60 let so poleg mladostnikov in žensk najbolj ogroženi, saj je zanje značilna visoka stopnja samomorilnosti, zlasti ogroženi so moški po 80. letu starosti, je pojasnila dr. Rus Prelog.

Psihiatrinja iz izkušenj pove, da je med epidemijo pri mnogih starejših prišlo do povečanja simptomov depresije in anksioznosti. »Svojci ali negovalci oseb z demenco so poročali o več psihičnih in vedenjskih spremembah, poslabšal se je tudi kognitivni upad, pri mnogih je prišlo do poslabšanja demence. Med epidemijo nismo imeli večjega števila pregledov ali napotitev na zdravljenje v bolnišnico, je pa stanje izrazito nihalo. Število hospitalizacij starejših sicer v zadnjih letih nekoliko narašča, kar je verjetno povezano z večjo ozaveščenostjo. Najmanj hospitalizacij in obravnav je bilo med popolnim zaprtjem.«

Tesnobnost, ki so jo negovalci in svojci stanovalcev domov za starejše občane doživljali zlasti v začetku prvega vala epidemije, je vplivala na pojav in poslabšanje tesnobe zlasti pri osebah z demenco in tistih, ki so najbolj odvisni od pomoči drugih, je povedala psihiatrinja Rus Prelog. »Kasneje so se mnogi okužili in zboleli za covidom-19, kar je dodatno vplivalo na njihovo počutje. Neredki so izgubili sostanovalce in mnogi še zdaj doživljajo stisko ob izgubah. Prizadele so jih okužbe in ukrepi ob izolaciji, na drugi strani pa je bila situacija za tiste z manj podpore v domačem okolju tudi izjemno zahtevna. Nekatere osamljene starejše so v času omejitev gibanja našli tavajoče in so potrebovali hospitalizacijo ter ureditev pomoči.«

Čim prej po pomoč 

Dostopnost do zdravstvenih storitev s področja duševnega zdravja je v zadnjih letih boljša in za obisk psihiatra ni nujno potrebna napotnica, kar hkrati z boljšo obveščenostjo vpliva na to, da ljudje prej poiščejo specialistično pomoč, poudarja psihiatrinja. »Izjemno pomembno je govoriti o duševnem zdravju starejših ljudi in tako zmanjšati stigmo ter poskrbeti, da prej pridejo do pomoči.« Dr. Polona Rus Prelog starejšim kot tudi vsem drugim svetuje, naj se ob slabem psihičnem počutju, ko težave motijo vsakodnevno funkcioniranje, pogovorijo z osebnim zdravnikom, če to ni mogoče, naj se naročijo na pregled pri psihiatru. Če je stanje nujno, pa naj pridejo v najbližjo urgentno ambulanto ali psihiatrično bolnišnico kar brez napotnice ali predhodnega klica.

Strokovno pomoč in podporo ljudem z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju, ljudem v duševni stiski in njihovim svojcem ponujajo tudi nevladne organizacije, na primer Ozara Slovenija. Predsednik mag. Bogdan Dobnik je povedal, da številni bolniki zaradi stigmatizacije duševnih težav ne gredo k zdravniku, saj se sramujejo svojih težav. Še večji problem je samostigmatizacija, saj se ljudje z duševnimi težavami bojijo nerazumevanja in se umaknejo, namesto da bi poiskali pomoč. »Ljudje z duševnimi težavami imajo večinoma slab socialno-ekonomski status, zelo nizke dohodke, veliko je upokojencev z nizkimi pokojninami, nekateri pa nimajo niti pogojev za pokojnino. Združenje Ozara jim predvsem omogoča dostojno življenje. Običajno imajo namreč tudi šibko socialno mrežo, in ko so v stiski, nimajo prijateljev, da bi se obrnili nanje za podporo.« Med depresivno epizodo pogosto niso sposobni poskrbeti za plačilo položnic, nakup hrane ... Takrat Ozara priskoči na pomoč in tako prepreči marsikatero hospitalizacijo.

Natalija Mljač, fotografija: Shutterstock 


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media