Vitamin K2 in srčno-žilne bolezni
Vitamina K1 in K2 imata pomembne naloge v telesu. Vitamin K1 (filokinon) je pomemben dejavnik pri strjevanju krvi, K2 (menakinon) pa aktivira beljakovine, ki usmerjajo nalaganje kalcija na točno določena mesta v telesu.
Vitamin K2 najdemo v živalskem mesu in fermentiranih živilih. Naše telo ga lahko tudi samo proizvaja v črevesju, vendar ima omejeno skladiščno kapaciteto. Pomemben je predvsem zaradi njegove povezave s kalcijem. Kako in kje se kalcij nalaga in uporablja v telesu, vpliva na srčno-žilni sistem, zdravje zob, kosti in ledvic. Pomemben dejavnik tveganja pri razvoju srčno-žilnih bolezni je nalaganje kalcija v arterijskem sistemu. Tvorba oblog (plakov) na stenah arterij lahko privede do tega, da se manjši delci odlepijo, kar povzroči nastajanje krvnih strdkov. To je eden najpogostejših vzrokov za srčni infarkt ali kap. Kalcifikacija oblog se pojavi kot napredovanje aterosklerotičnih bolezni, kar napoveduje tveganje za nadaljnje srčno-žilne dogodke. Več kot 30 študij je razkrilo neposredno povezavo med kalcifikacijo ožilja in premajhnim vnosom vitamina K2. Pomembno vlogo pri absorpciji kalcija ima vitamin D, katerega pomanjkanje lahko prispeva k številnim bolezenskim stanjem, ki povečajo tveganje za zaplete bolezni srca in ožilja. Zato morata biti vitamina D in K2 v ravnotežju. Vitamin K2 usmerja nalaganje kalcija na prava mesta v telesu in preprečuje nalaganje kalcija na žilni steni. Enostavno povedano, »pove« telesu, naj se kalcij naloži na zobe ter kosti, ne v naše organe, arterije, mišice ali mehko tkivo. Med težavami, povezanimi s pomanjkanjem tega vitamina, so poleg srčno-žilnih bolezni še osteoporoza, sladkorna bolezen, avtoimunske bolezni in težave s pomnjenjem.
Ocene kažejo, da 85 odstotkom ljudi v zahodnem delu sveta primanjkuje vitamina K2. V hrani ga je največ v mesu ter mlečnih izdelkih in mleku živali pašne reje ter zlasti v fermentiranih živilih, na primer fermentirani soji. Če ta živila niso pogosto na našem jedilniku, pa nam ga najverjetneje primanjkuje.
