Protesti in »protesti«

nov. '21

Za slovenske zmage 

Kam gre slovenska država? V zadnjih mesecih se je zgodilo toliko sprememb, da smo jim komaj sledili. Ne gre le za rokohitrske zamenjave na najbolj občutljivih mestih v državnih organih in gospodarskih družbah, v katerih je vladajoča koalicija namestila »svoje« ljudi. Take, ki bodo sledili njenim navodilom. Predvsem pa se je pokazalo, da spopad s koronakrizo ne dosega želenih ciljev. Spreminjanje navodil prebivalstvu, kako zamejiti širjenje virusa, tako rekoč čez noč povzroča nezaupanje in dvom, da odločevalci sploh vedo, kako doseči spoštovanje ukrepov, ki pogosto nimajo niti potrebne zakonske osnove. V Sloveniji je nezaupanje državljanov doseglo raven, kakršne še ni bilo v preteklih tridesetih letih. Take razmere so spodbudile upor, državljani zahtevajo jasne odgovore in odgovornost vladajočih. Dodatne težave povzroča razmerje sil v parlamentu, kjer se vsaj za del poslancev ne ve, ali so v koaliciji ali opoziciji, njihovi izgovori o »glasovanju po svoji vesti« pa so dokaj prozorni.

Običajni državljani tudi ne moremo razumeti, da vlada krši celo zakonske odločitve, ki jih je sama sprejela. Naj navedemo samo dva primera: financiranje Slovenske tiskovne agencije in napotitev delegiranih evropskih tožilcev, ki bodo pristojni za nadzor nad porabo evropskih sredstev. Članstvo v Evropski uniji temelji na spoštovanju vladavine prava, to obvezo je država sprejela s podpisom pridružitvenega sporazuma, zato ga mora brezpogojno spoštovati in uresničevati.

Seveda se v odnosih v skupnosti, kakršna je Evropska unija, pojavijo tudi politična nasprotja, teh je bilo veliko tudi pred našim članstvom. Praviloma so našli rešitve, razen v primeru Združenega kraljestva. Britanci so bili namreč člani le do tiste mere, ki jim je ustrezala. Pri tem ne pozabimo, da je njihov evroskepticizem dejavno spodbujal bivši ameriški predsednik Trump.

Državljani Slovenije smo se plebiscitarno odločili za vstop v Evropsko unijo. In to članstvo nam je omogočilo napredek, ki ga občutimo tudi na osebni ravni. Seveda ne vsi v enaki meri, pa vendar. Tudi v spopadu s covidom-19 se je Evropska unija odločila delovati enotno. Ob začetnem pomanjkanju cepiv so se članice dogovorile za skupno naročilo in razpoložljive količine so razdeljevali glede na število prebivalcev posamezne članice. Posamezna država pa se je samostojno odločala, kakšno strategijo bo ubrala. Večina je bila uspešnejša kot Slovenija, saj je pri nas precepljenost med najnižjimi v Evropski uniji. Izkušnja Danske je zgovorna. Tam je oblast odkritosrčno vodila dialog z državljani, občasne napake je priznala in se zanje opravičila. Zdaj imajo 90-odstotno precepljenost, družba se je vrnila v normalne tirnice. Zakaj? Predvsem zato, ker je med državljani in oblastjo vzpostavljeno zaupanje. In tega pri nas ni. Če je verjeti anketam, sedanji oblasti verjame (soglaša z njenimi ukrepi) le tretjina državljanov.

Navedene okoliščine so spodbudile veliko nezadovoljstvo, ki se izraža tudi na uličnih demonstracijah. Pri tem pa velja opozoriti, da se med »normalne« demonstrante pogosto vrinejo tudi taki, ki jim ni mar za zakonito in utemeljeno nezadovoljstvo, temveč skušajo z izgredi ustvariti kaos. Potem policija skuša zagotoviti javni red in mir – to je pač njena naloga. O tem, ali pri tem deluje sorazmerno, naj presodijo strokovnjaki, vsekakor pa se moramo zavedati, da lahko vandalizem »protestnikov« ogrozi pravico državljanov svobodno izražati svoje mnenje. V tem okviru je odgovornost politike še toliko bolj v ospredju. Prihodnje mesece nas čakajo nove preizkušnje, zato je treba poiskati pot, ki nas bo povezala. Do zdaj pri tej nalogi niso bili pretirano uspešni. Razen takrat, ko smo se odločali o vzpostavitvi samostojne države in njenem članstvu v Evropski uniji. Naj končamo s predlogom, naj tisti, ki želi voditi družbo in državo, ne razbije ogledala, če mu podoba, ki jo v njem vidi, ni všeč.

Ludvik Škoberne


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media