Zamorček

Prosti čas | nov. '21

 Spomin iz otroških dni

Spomini mi velikokrat bežijo v otroštvo. Pravijo, da je tako na stara leta, in še kako imajo prav. Spominov je veliko in so lepi. No, niso čisto vsi prijetni, ampak neprijetne poskušam pozabiti ali jih odriniti daleč tja v tisto »kamrico srca«, ki je skrita in zaprta in je ne želim prevečkrat odpreti. In ne želim je deliti z drugimi, mogoče le z nekaterimi, a zelo poredko.

Med lepimi spomini pa je prav gotovo ZAMORČEK. To je bil en luštkan črnček, majhen keramični kipec, vsaj mislim tako. Postavljen je bil na klečalniku spredaj pred »ograjo« na desni strani glavnega oltarja in pod Marijinim kipom na zidu v naši cerkvi. Takrat oltar še ni bil obrnjen k ljudem. In ta kipec tudi ni bil čisto navaden zamorček. Bil je nekaj posebnega. Če si vrgel vanj kovanec, takrat so bili to dinarji, je pokimal. To je bilo nam otrokom zelo lepo, zato smo mu z velikim veseljem nosili drobiž. In vsakokrat se je zahvalil.

In kje smo dobili denar? Pri tepežkanju na tepežni dan ali ko smo na sveti večer peli od hiše do hiše pri božičnem drevescu in jaslicah ali ko so nas starši poslali v trgovino in nam za zahvalo dovolili, da obdržimo nekaj drobižkov.

Ta kipec nam je bil silno všeč, ker je bil črn po obrazu in rokah. Starši so nam povedali, da taki črni ljudje živijo v Afriki, ki je zelo zelo daleč, skoraj na drugem koncu sveta. Povedali so nam tudi, da so zelo revni, da nimajo niti za kruh in da otroci umirajo od lakote. Tudi gospod župnik nam je pri verouku pripovedoval, da tja daleč v Afriko in druge revne države odhajajo misijonarji, ki ljudi učijo o Jezusu, jih krstijo, imajo z otroki verouk, jih učijo pisati in moliti, jim pomagajo graditi šole, vrtce in bolnice in jim nesejo tudi denar, da si družine kupijo hrano in obleko. Ko nam je povedal, da bo tudi denar iz našega zamorčka šel v Afriko, smo bili zelo ponosni. In še rajši smo tja nosili vse, kar smo »zaslužili«. Za zamorčka, ki je pokimal, in za otroke zamorčke, ki nimajo niti kruha.

Kdo ve, kje je zdaj tisti kipec? Morda je padel s klečalnika in se razbil. Morda ga je kdo odnesel iz cerkve, ga razbil in pobral ves denar. Morda je zaprašen obležal kje na podstrešju cerkve ali župnišča. Ali bi bil zanimiv tudi današnjim otrokom? Ne vem. Morda. Da, zdi se mi, da bi jim bil zanimiv. Otroci so pač otroci in pritegne jih vse tisto, kar je novo, kar je drugačno, kar je zanimivo.

Zame in otroke iz moje rojstne vasi je bil zamorček prijatelj. Bil pa je tudi dragocen del mojega otroštva in otroštva vseh drugih otrok iz naše vasi.

Ester Srdarev


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media