Zamorček

Prosti čas | nov. '21

 Spomin iz otroških dni

Spomini mi velikokrat bežijo v otroštvo. Pravijo, da je tako na stara leta, in še kako imajo prav. Spominov je veliko in so lepi. No, niso čisto vsi prijetni, ampak neprijetne poskušam pozabiti ali jih odriniti daleč tja v tisto »kamrico srca«, ki je skrita in zaprta in je ne želim prevečkrat odpreti. In ne želim je deliti z drugimi, mogoče le z nekaterimi, a zelo poredko.

Med lepimi spomini pa je prav gotovo ZAMORČEK. To je bil en luštkan črnček, majhen keramični kipec, vsaj mislim tako. Postavljen je bil na klečalniku spredaj pred »ograjo« na desni strani glavnega oltarja in pod Marijinim kipom na zidu v naši cerkvi. Takrat oltar še ni bil obrnjen k ljudem. In ta kipec tudi ni bil čisto navaden zamorček. Bil je nekaj posebnega. Če si vrgel vanj kovanec, takrat so bili to dinarji, je pokimal. To je bilo nam otrokom zelo lepo, zato smo mu z velikim veseljem nosili drobiž. In vsakokrat se je zahvalil.