Dokler živimo, živimo kakovostno

Dobro počutje | nov. '21

Avtomobil mobilne paliativne enote Onkološkega inštituta v Ljubljani

V Sloveniji vsako leto umre okoli 20.000 ljudi, v glavnem zaradi kroničnih neozdravljivih bolezni. Večina med njimi bi potrebovala paliativno oskrbo, ki bi jim omogočila, da bi iz časa, ki jim ga bolezen še daje, potegnili kar največ in bi zadnje mesece ali tedne življenja preživeli brez bolečin. 

Cilj paliativne oskrbe je namreč ohranjanje vrednot in dostojanstva posameznikovega življenja in tudi podpora svojcem tako v času bolnikove bolezni kot v obdobju žalovanja. Pri nas veliko ljudi umre v bolnišnicah in domovih za starejše, največ pa doma. Vendar pa vse bolnišnice nimajo urejenih primernih oddelkov, tisti, ki negujejo neozdravljivo bolne doma, pa so še posebej v stiski. Ponekod lahko pomagajo prostovoljci Slovenskega društva hospic, ki spremljajo hudo bolne in umirajoče. Imamo en sam stacionarni hospic, to je Hiša Ljubhospica v Ljubljani, ki uporabnikom ponuja brezplačno oskrbo, strokovno zdravstveno nego in psihosocialno podporo. Vendar je v njej prostora le za 12 ljudi. Manjši paliativni center pa nameravajo urediti v Prekmurju, točneje v Mali Polani.

Najcelovitejše je paliativna oskrba urejena na Gorenjskem pod okriljem Društva za paliativno oskrbo Palias in ob sodelovanju mobilne paliativne enote Splošne bolnišnice Jesenice. Od septembra pa deluje mobilna paliativna enota tudi na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Kot predvideva letošnji splošni dogovor v zdravstvu, naj bi ustanovili še štiri, in sicer v ljubljanskem in mariborskem kliničnem centru ter v splošnih bolnišnicah Novo mesto in Murska Sobota. Po ocenah ministrstva za zdravje naj bi namreč zadoščal en paliativni mobilni tim za območje, na katerem živi od 100 tisoč do 150 tisoč prebivalcev.

Hvaležni za obiske

Na ljubljanskem onkološkem inštitutu so hitro ugotovili, kako zelo dobrodošla je mobilna paliativna enota. Kot je povedala koordinatorica paliativne oskrbe Marjana Bernot, dipl. medicinska sestra, so za obiske bolnikov na domu (pa tudi v domovih starejših občanov) najpogostejši razlogi bolečine in simptomi, ki se pojavijo v zadnjih dneh življenja. Pokličejo jih lahko tudi na telefonsko številko, ki jim je na voljo 24 ur na dan. Bolniki obiske sprejemajo s hvaležnostjo, saj čutijo, da niso sami in da jim bo ekipa pomagala pri lajšanju bolečin in drugih simptomov, ko bo to potrebno. Prav tako so podpore veseli njihovi družinski člani, ki se sicer naučijo oskrbovati bolnega svojca, a pogosto potrebujejo potrditev, da delajo prav. Predvsem so pomirjeni, ker vedo, da jih lahko kadar koli pokličejo. »Ob obiskih na domu se je med nami zgradil intimnejši odnos, ki nas je v teh trenutkih, občutljivih za družino, močno povezal. In to je bistvo našega dela v paliativni oskrbi – skrb, odnos in dosegljivost,« je še povedala Marjana Bernot.

Na obisk se vedno odpravita zdravnik in medicinska sestra, po potrebi pa vključijo še socialne delavce, psihologe ali psihiatre. Večinoma obiskujejo bolnike, ki so se že zdravili na inštitutu ali v kliničnem centru, po potrebi pa sodelujejo tudi z družinskimi zdravniki, pravijo na inštitutu, na katerem so sicer paliativno oskrbo uvedli že leta 2007. Ker je njihova mobilna paliativna enota namenjena neozdravljivo bolnim v osrednjeslovenski regiji, kjer živi četrtina celotnega prebivalstva, jih skrbi, da potreb kmalu ne bodo mogli dohajati.

Sicer pa so zdravniki na področju paliativne oskrbe prepričani, da bi morala biti paliativna oskrba umeščena v vse klinične specializacije in specializacijo družinske medicine, v vseh bolnišnicah pa je treba ustanoviti paliativne oddelke ali enote. Kot je že večkrat poudarila vodja oddelka za akutno paliativno oskrbo na ljubljanskem onkološkem inštitutu Maja Ebert Moltara, pa moramo v družbi spremeniti odnos do umiranja, ki mora »postati pomembna tema, o kateri se bomo pogovarjali vsi skupaj odkrito, predvsem pa pravočasno. Tako bo tudi paliativna oskrba dobila ustrezno mesto v zdravstvenem in socialnovarstvenem sistemu.«

Anita Žmahar, fotografija O.I.


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media