Ugodnejši status obdobja prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje
Zakon o spremembah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2K), ki je bil objavljen v Uradnem listu 8. oktobra, dopolnjuje definicijo pokojninske dobe brez dokupa, na podlagi katere se zdaj v to dobo šteje tudi obdobje prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje po 1. januarju 2013, če se je oseba prostovoljno vključila pred 31. decembrom 2012. Vendar to velja samo do prve prekinitve zavarovanja in pod pogojem, da so bili za to obdobje plačani prispevki.
V prehodni določbi je določeno, da uživalcem pokojnin, ki so z upoštevanjem časa prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje med 1. januarjem 2013 in prvo prekinitvijo uveljavili pravico do starostne ali predčasne pokojnine po ZPIZ-2, zavod v šestih mesecih od začetka uporabe ZPIZ-2K po uradni dolžnosti na novo odmeri starostno pokojnino oziroma odmeri starostno pokojnino namesto predčasne. Pri tem se upošteva čas prostovoljne vključitve od 1. januarja 2013 do prve prekinitve, če so se v obvezno zavarovanje vključili do 31. decembra 2012 in so bili za to obdobje plačani prispevki.
Tem uživalcem pokojnin za novo odmero pokojnine ni treba vlagati nobene vloge. Poudariti pa je treba, da mora zavod spremembo obdobja vključitve v obvezno zavarovanje do prve prekinitve urediti v ustreznih evidencah in pripraviti programsko opremo za izvedbo ZPIZ-2K, za kar je potreben določen čas. Zato lahko upravičenci pričakujejo nove odločbe naslednje leto, rok za izvedbo poteče 30. aprila prihodnje leto. Seveda pa bo vsem upravičencem, in sicer ne glede na datum izdaje odločbe, pripadala na novo odmerjena pokojnina od 1. novembra 2021, ko se začne ZPIZ-2K uporabljati.
Končno sprejeta določba je bila z določeno spremembo predlagana že leta 2017 na matičnem odboru državnega zbora pri obravnavi ZPIZ-2E (in potem vsaj še trikrat), ki je med drugim določil, da se obdobje prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje do 31. decembra 2012, če so bili za to obdobje plačani prispevki, všteva v pokojninsko dobo brez dokupa. Rešitev, sprejeta z ZPIZ-2E, je bila brez učinka za tiste, ki so bili vključeni v to zavarovanje tudi po 1. januarju 2013 in so se potem upokojili – večinoma predčasno. Imeli so malus pri pokojnini, ki je trajen.
Šteje se do prve prekinitve
Z ZPIZ-2K je zdaj uveljavljena ustrezna rešitev predvsem za tiste, ki jim je do uveljavitve ZPIZ-2, tj. 1. januarja 2013, manjkalo leto ali nekaj let do upokojitve in so še naprej ostali vključeni v to zavarovanje. Boljša rešitev od predlagane že leta 2017 pa je v tem, da se zdaj šteje to zavarovanje kot pokojninska doba brez dokupa do prve prekinitve in je tako zajeto večje število zavarovancev, kot če bi se štela do upokojitve po predlogu leta 2017. Na primer nekdo je bil v to zavarovanje vključen do 31. decembra 2014 in se je 1. januarja 2015 upokojil. Drugi pa je bil v to zavarovanje tudi vključen do 31. decembra 2014, a se je 1. januarja 2015 zaposlil. Po ZPIZ-2K se obema šteje obdobje do 31. decembra 2014 kot pokojninska doba brez dokupa. Če bi se upoštevalo le do upokojitve, pa se v drugem primeru ne bi štela.
Treba pa je opozoriti na nekorektno obrazložitev predlagatelja teh sprememb, da zavod ni nikoli vrnil prispevkov, čeprav so ti zavarovanci ostali brez te dobe. Te navedbe ne držijo, ker se je ta doba vedno upoštevala in višina odmernega odstotka je bila za eno leto enaka kot za drugo dobo, čeprav so se za to zavarovanje v primerjavi z drugimi plačevali res nizki prispevki in je bilo zavarovanje za ožji obseg pravic. Do leta 2013, ko je mesečna premija znašala 57 evrov, je bila to res poceni doba. Prvega januarja 2013 se je zvišala mesečna premija na 190 evrov, danes znaša 270 evrov (to pomeni zavarovanje za širši obseg pravic), kar za večino brezposelnih brez dohodkov ni malo. Občutnejši dvig mesečnih premij leta 2013 je tudi botroval, da se je 7900 zavarovancev odjavilo iz tega zavarovanja. V maju 2013 je bil sprejet ZPIZ-2A, ki je za zavarovance, ki so bili na dan 31. decembra 2012 vključeni v to zavarovanje kot brezposelni in so še naprej ostali v tem zavarovanju, omogočil plačilo prispevkov v nižjem znesku, ki se je postopno dvigoval. Ponovno se jih je vključilo le 1700. V letu 2013 je znašal prispevek 59,43 evra, 66,76 evra leta 2014, 93,76 evra leta 2015, leta 2016 pa 121,23 evra in se je dvigoval do leta 2020, ko je znašal 256,24 evra in se izenačil z drugimi zavarovanci tega zavarovanja. V letu 2012 je bilo prostovoljnih zavarovancev povprečno 23.223, v letu 2020 pa 7.911.
