Staromrzništvo je slabo za posameznika in za družbo

nov. '21

Predpostavke, da imajo starejši kot družbena skupina določene lastnosti, pričakovanja, da se proces staranja odvija na določen način, in prepričanja, da ima starost kot zadnje obdobje v življenju določene značilnosti. Vse to je starizem.

To je osrednja tema knjige Crescendo v istem duru, o usodi starih na sončni strani Alp, ki je izšla pri Zavodu OPRO. Knjiga opozarja na (ne)zavedne posledice starizma, in sicer zlasti v zdravstvu, ter poziva k povezovanju različnih iniciativ in oblikovanju drugačnih politik. Avtor Tomaž Gerdina izhaja iz dejstva, da je starizem slab tako za posameznika kot za družbo. O tem s položaja zdravnika s štiridesetletno akademsko in klinično prakso piše dr. Zvezdan Pirtošek. Prispevek Majde Pahor razkriva problematične plati obravnave bolezni starih ljudi v strokovni zdravstveni literaturi, Duša Hlade Zore, ki že več kot deset let zastopa pravice pacientov, pa postreže s konkretnejšimi primeri starizma v zdravstveni praksi. Drugi del knjige obravnava starizem na makroravni.

Kot je na predstavitvi knjige povedal moderator Otto Gerdina, so stari ljudje najhitreje rastoča manjšina, starizem pa je vpet v družbeno neenakost. Vpliva na odločitve glede zaposlovanja, dostopa do zdravstva, vpliva na snovanje javnih politik … V pogovoru o tem, kaj lahko storimo, da bi presegli golo naštevanje težav in problemov starih ter jih začeli reševati, je poleg avtorja sodelovala tudi predsednica Sindikata upokojencev Slovenije Frančiška Ćetković, ki je najprej opozorila na to, da bi morali stare naslavljati s starejši. Poudarila je, da želijo biti v sindikatu aktivno in enakopravno vključeni v družbeno odločanje na vseh področjih, spremljajo politične odločitve v zvezi s starejšimi in se nanje odločno odzivajo. Pri tem je povedala, da je glavna prednost sindikata upokojencev, ki deluje pod okriljem Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, njegova prisotnost v Ekonomsko-socialnem svetu, saj mu ta daje neposreden dostop do političnih odločevalcev.

 Avtor v knjigi zapiše, da se morajo zastopniki starejše generacije nehati pretežno plaho izogibati poskusom krčenja obstoječih pravic in stabilizacije socialne države, ampak morajo aktivno zahtevati nove, alternativne ukrepe, kot sta novo obdavčenje kapitala za financiranje pokojnin in zdravstvene blagajne in njihovo večje soodločanje pri vodenju domov starejših občanov. Ob tem je Gerdina opozoril, da imajo včasih takšne težave, kot jih imajo starejši, na primer finančno negotovost ali neenakopravnost pri odločanju, tudi mladi.

Problem je, da manjka vizija rešitev. »Na oblast ne moremo računati, pomembno je poiskati mehanizme, ki bi starim omogočili, da stvari vzamejo v svoje roke. Peticije so premalo. Kaj pa stavke upokojencev pred parlamentom?« je bil konkreten Gerdina. Obenem je predlagal, da bi moralo biti v svetih domov za starejše več predstavnikov stanovalcev in svojcev. Omenil je, da bi morali imeti pomembnejšo vlogo centri za socialno delo, ki so le še administratorji. Dodal je, da se država pri reševanju težav preveč zanaša na prostovoljce in da bi morala biti oskrba na domu urejena na podlagi univerzalnih temeljnih storitev. Frančiška Ćetković pa je omenila tudi prilagajanje stanovanjskih razmer za vse starejše, ki niso v domovih. Po njenem mnenju ni prav, da bogatejše občine izdatneje sofinancirajo prilagajanje bivanjskih razmer.

Jelka Šutej Adamič


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media