Demenca je posledica bolezni, ne staranja

Dobro počutje | nov. '21

Mednarodna raziskava je pokazala, da veliko ljudi misli, da je demenca del običajnega staranja, okrog 35 odstotkov jih še vedno skriva, da imajo v družini bolnika s to boleznijo, kar polovica pa jih je prepričana, da bodo v starejšem obdobju življenja imeli demenco.

Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da se bo v naslednjih 20 letih število oseb z demenco podvojilo. V Sloveniji imamo več kot 32.000 oseb s to boleznijo, največjo težavo pa predstavlja obremenitev za svojce in druge, ki skrbijo za bolnike. Demenca ni del običajnega staranja, pač pa je posledica bolezni možganov (več kot 200 različnih bolezni, najbolj je poznana alzheimerjeva), ki povzročajo spremembe na možganskih celicah. Možnost, da zbolimo, z leti narašča. Bolezen, ki traja deset do 15 let, se lahko v človeku začne razvijati že leta prej, preden se pokažejo znaki. Če jo odkrijemo dovolj zgodaj, lahko z določenimi zdravili upočasnimo njeno napredovanje.

Zelo pomembno je, da prepoznamo prve znake in da oseba dobi pravočasno diagnozo. Za obisk pri osebnem zdravniku se pripravimo, zapišemo si znake (pozabljanje, težave z orientacijo, z govorom …), kdaj so se začeli in kako pogosti so. Če obstaja sum, da gre za demenco, nas lahko zdravnik napoti naprej k specialistu nevrologu ali psihiatru, da postavi ustrezno diagnozo in predpiše zdravila. 

Prepoznavanje znakov

Toda vsako pozabljanje še ni demenca. Pozorni postanimo, ko so znaki pogosti in nas motijo. Med najpogostejšimi je postopna izguba spomina. Vsakodnevna opravila pogosto ostanejo nedokončana, oseba pozablja nedavno pridobljene informacije, pomembne dogodke in datume. Lahko imajo težave pri govoru – težko najdejo pravo besedo in sledijo pogovoru, večkrat se ponavljajo in sredi pogovora umolknejo. Pokažejo se lahko osebnostne in vedenjske spremembe – zmedenost, hitro se vznemirijo. Opazi se upad intelektualnih funkcij: nezmožnost presoje in organizacije, težave pri načrtovanju in reševanju problemov ter koncentraciji. Težave se kažejo tudi pri vsakodnevnih opravilih, na primer pri vožnji v znan kraj, pri kuhanju po receptu, pospravljanju in računanju. Pogosti so iskanje, izgubljanje in prestavljanje stvari na neobičajna mesta in izgubljanje predmetov. Ker se ne spomnijo preteklih dogodkov, obtožujejo, da jim kradejo.

Težave imajo s krajevno in časovno orientacijo. Ne spomnijo se datuma, letnega časa, ne zavedajo se, da čas teče, težko doumejo nekaj, kar se dogaja tisti trenutek, pozabijo, kje so in kako so tja prišli. Značilno je ponavljanje enih in istih vprašanj, kar v družinah povzroča težave, ker je treba večkrat odgovoriti isto. Če vemo, da je to posledica bolezni, spremenimo temo. Če bi nasprotovali, bi se oseba slabo počutila in padla v stisko. Pojavijo se tudi spremembe čustvovanja in vedenja. Zapirajo se vase in izogibajo družbi. Če so v izolaciji, se kognitivna funkcija slabša in pospeši napredovanje bolezni.

Pogosto so svojci prepuščeni sami sebi in tudi osebe z demenco se ne spodbuja, da bi ohranjali svoje kognitivne sposobnosti. Vendar lahko veliko naredimo, da bolezen ne napreduje. Dobro je vedeti, da osebe z demenco niso hudobne, da so takšne zaradi upada kognitivnih funkcij. Strah jih je, ker so negotove, zato postajajo nesamozavestne. Pojavljajo se vedenjske spremembe – na primer v trgovini ne kradejo, ampak le vzamejo, ker nekaj potrebujejo. 

 Vplivamo lahko na dejavnike tveganja

Pomembno je tudi prepoznavanje dejavnikov tveganja. Vplivamo lahko na kar 40 odstotkov dejavnikov. V srednjem obdobju življenja je največje tveganje izguba sluha, potem so tu še prekomerna telesna teža, travmatske poškodbe možganov, povečan krvni tlak, prekomerno uživanje alkohola, kajenje, depresija, socialna in fizična nedejavnost, sladkorna bolezen in tudi onesnažen zrak. S spremenjenim življenjskim slogom lahko za pet do sedem let upočasnimo razvoj bolezni. To pomeni z zdravo prehrano, dovolj spanja, redno telesno dejavnostjo, aktivnim družbenim življenjem, vseživljenjskim učenjem in obvladovanjem stresa.

Slovensko združenje za pomoč pri demenci Spominčica – Alzheimer Slovenija je v pomoč tako bolnikom z demenco kot tudi njihovim svojcem. Z vzpostavitvijo demenci prijaznih točk širi ozaveščanje o tej hudi bolezni tudi v lokalne skupnosti. Vsak dan med 8. in 22. uro pa ponuja pomoč in podporo pri demenci tudi na telefonski številki 059 305 555 ali po elektronski pošti: svetovanje@spomincica.si. Več informacij lahko najdete na www. spomincica.si.

Jožica Dorniž


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media